Veliki četrtek – postavitev svete Evharistije
Na veliki četrtek se duhovniki zberemo ob škofih na krizmeni maši v stolnicah, kjer škofi posvetijo sveta olja. Z obhajanjem svetega tridnevja bomo v župniji začeli v četrtek zvečer, ko se bomo spominjali rojstnega dne svete evharistije. S slovesno mašo zadnje večerje bomo ob 19. uri v župnijski cerkvi počastili spomin zadnje večerje. Po bogoslužju pa ponesli Najsvetejše iz Tabernaklja v stransko kapelo, ki ta dan predstavlja Oljsko goro. Tabernakelj bo ostal prazen, glavni in daritveni oltar brez prtov, kar predstavlja žalost ob dogodku Jezusovega trpljenja. Pri sveti maši na veliki četrtek zvečer se nam bodo predstavili letošnji prvoobhajanci. Po prenosu Najsvetejšega v stransko kapelo, bo sledila molitvena ura, ki jo  bodo pripravili člani MZDP.  Na veliki četrtek utihnejo tudi orgle in zvonovi.

Veliki petek – spomin Jezusove smrti na križu
Veliki petek je dan strogega posta in spomin Jezusove smrti na križu. Ob uri Odrešenikove smrti, ob 15. uri, se bomo v župnijski cerkvi zbrali k molitvi križevega pota. Ob 19. uri pa k obredom velikega petka. Po obredih bomo Najsvetejše, ki se ogrne v tančico, v spomin Jezusove smrti, ponesli k Božjemu grobu in tam s kratko molitveno uro počastili v grobu ležečega Odrešenika.

Velika sobota – spomin Jezusovega počitka v grobu
Na veliko soboto se verniki ustavljamo ob božjem grobu in premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Stara in lepa slovenska navada pa je tudi blagoslov ognja na veliko soboto zjutraj in blagoslov velikonočnih jedil čez dan.
Blagoslov ognja bo pri sv. Martinu ob 6. 30, pri sveti Katarini ob 7. in pri sveti Mariji prav tako ob 7. uri.
Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, znan predvsem v naši deželi in je namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi tako lažje dojeli Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Blagoslov jedil je eden tistih blagoslovov, ki se ga udeležijo mnogi ljudje, tudi takšni, ki imajo edino ta dan stik s Cerkvijo. Zato velja njim še posebna spodbuda, da bi blagoslovljena jedila zauživali v zavedanju Božje navzočnosti in da bi se tudi v vsakdanjem življenju trudili prinašati dobro v srca in življenja vseh ljudi dobre volje.
Blagoslovi jedil bodo:
–    pri sv. Martinu ob 11.00 in 16.00 uri;                                             
–    pri sv. Katarini ob 15. uri;
–    pri sv. Mariji pa ob 10.00 in 16.00 uri
–    v domu Franca Salamona ob 14. 00 uri

Na praznične dni bo med nami moj sošolec g. Sebastijan Valentan, ki te dni iz študija v Rimu prihaja na velikonočni dopust. Zato bodo lahko blagoslovi ognja, jedil in praznične maše v obeh naših župnijah. Hvaležni se Bogu zahvalimo tudi za to milost.
 
Velikonočna vigilija
Po zelo starem izročilu je  noč iz velike sobote na veliko nedeljo, posvečena bedenju za Gospoda. Velikonočna vigilija je najslovesnejše bogoslužje celega leta. Slavje se stopnjuje od drobnega plamenčka, preko hvalnice velikonočni sveči, svetopisemskih odlomkov, Slave, Aleluje, obnovitve krstnih obljub do slovesne evharistične daritve…
Slovesen začetek vigilije, ki mu pravimo tudi Slavje Luči, pričnemo z blagoslovitvijo ognja in krašenjem velikonočne sveče, kar poteka pred cerkvijo. Velikonočno svečo prinesemo v temno cerkev. Nato duhovnik trikrat zapoje: »Kristusova luč.« Verni odgovorijo: »Bogu hvala.« Ministranti prenesejo plamen velikonočne sveče ostalim vernikom (prinesite sveče). Nato vsi skupaj stoje s prižganimi svečami poslušamo velikonočno hvalnico sveči. S hvalnico zaključujemo prvi del slovesnega bogoslužja.
Drugi del je Besedno bogoslužje. V svetopisemskih odlomkih odkrivamo, kako je Bog vseskozi reševal svoje ljudstvo in ga pripravljal na odrešenje. Na voljo je 7 odlomkov iz stare in dva iz nove zaveze.  Po zadnjem berilu iz stare zaveze, ministranti pripravijo oltar za mašno daritev in z velikonočne sveče prižgejo oltarne sveče…..Ko mašnik zapoje »Slavo«. ministranti zvonijo z zvončki, orgle se mogočno oglasijo, iz lin zvonika se sliši pesem velikonočnih zvonov, »Slavi« sledi berilo iz nove zaveze in nov vrhunec slavja vigilije: prvič po 40-ih dneh posta zadoni zmagoslavna Aleluja Vstalega. Nato poslušamo velikonočni evangelij in kratko pridigo, s katero zaključujemo drugi del vigilije. Po mašnikovem nagovoru v petih litanijah vseh svetnikov prosimo svetnike božje pomoči, nato pa mašnik blagoslovi vodo, s katero bodo krščeni ti, ki bodo k svetemu krstu prinešeni v velikonočnem času. Nato se s prižganimi svečkami odpovemo hudemu duhu in izpovemo vero v troedinega Boga. Nato mašnik pokropi zbrano občestvo. Sledijo še prošnje za vse potrebe, s katerimi zaključimo tretji del vigilije. Nato se maša nadaljuje s prinašanjem darov in naprej kot običajno.

Velikonočna nedelja Gospodovega vstajenja
Velikonočno jutro je tisti najsvetejši dan, ko se kristjani zaziramo v prazen grob. Najlepši dogodek je gotovo vstajenjska procesija, ko Najsvetejše in Vstalega Zveličarja ponesemo po ulicah, cestah in trgih naše dežele. Velikonočna procesija bo pri obeh jutranjih mašah na veliko noč in sicer pri sv. Martinu ob 6.30 uri in pri sveti Mariji z začetkom ob 7. uri zjutraj.