SATURNIN, (+ okoli 303) god: 29. november

Ime Saturnus izvira iz latinske besede »sator«, ki pomeni sejalec. Rimljani so svojemu božanstvu setve in žetve dali ime Saturn in njemu v čast so vsako leto od 17. do 23. decembra v Rimu prirejali praznične dneve, imenovanje saturnalije. Imeli so veselice, na katerih so gospodarji stregli svojim sužnjem, sodišča so bila zaprta, prekinile so se tudi vojne. Ime tega božanstva je s svojim življenjem in smrtjo posvetil tudi svetnik z imenom Saturnin. Bil je rimski duhovnik, doma iz Kartagine v severni Afriki. Skupaj z diakonom Sosinom je bil za časa cesarja Dioklecijana, zaradi krščanske vere, obsojen na hudo tlako. Čeprav je bil že prileten, je moral voziti pesek za gradnjo Dioklecijanovih toplic. Pri vsem tem napornem delu pa je našel čas, da je tolažil sotrpine in jih, bolj z zgledom kot z besedo, spreobračal h krščanski veri. Ko so stražarji to opazili, so ga zatožili predstojnikom, ti pa so ga izročili višjim oblastnikom, ki so ga obsodili na smrt.