SIMON IN JUDA TADEJ, (+ ok. l. 107) god: 28. oktober

Na vseh seznamih apostolov ju v evangelijih najdemo na desetem in enajstem mestu, na dvanajstem je vedno izdajalec Juda Iškarijot.  V apostolskem zboru sta poleg naših godovnjakov še dva Simona in Juda: Simon Peter in Juda Iškarijot. Preden so Rimljani začeli leta 70 oblegati Jeruzalem, je Simon, ki je imel pred očmi Jezusovo napoved o razdejanju templja, svoje vernike izpeljal iz mesta. Za časa cesarja Trajana (98–117) je nastopilo veliko preganjanje kristjanov in med tem viharjem je leta 107 kot mučenec dal svoje življenje za Kristusa tudi jeruzalemski škof Simon. Po drugem izročilu pa naj bi Simon Gorečnik oznanjal evangelij v Egiptu, Juda Tadej pa v Mezopotamiji, nazadnje pa naj bi delovala skupaj v Perziji. Tam so poganski duhovniki Juda pobili s koli, Simona pa po hudem mučenju prežagali, zato Juda upodabljajo s kiji, Simona pa z žago. Apostola sta bila dolgo »pozabljena«, v 18. stoletju pa se je zlasti obnovilo češčenje Juda Tadeja, ki velja za priprošnjika v skoraj brezupnih zadevah. Simona so za svojega zavetnika izbrali barvarji, strojarji, drvarji, usnjarji, zidarji in tkalci. Na slovenskem so posvečene apostoloma Simonu in Judu tri župnijske in pet podružničnih cerkva. V slovenskem ljudskem izročilu veljata za zimska svetnika, saj ob njunem godu nemalokrat zapade sneg.