Od kdaj je pravzaprav to marsikateremu trboveljčanu skrito in povsem neznano staro pokopališče? Ta stari britof, kot mu nekateri pravijo! Danes je, lahko bi rekli, kar precej očem skrito in koraku odmaknjeno, skoraj zapuščeno leži sredi gozda, ki je bil včasih le travnik, del Kobacove domačije in njegovega posestva. Ko so se pristojni odločili, da pokopališče ob farni cerkvi sv. Martina znotraj zidu ( ki deloma še stoji na vzhodni in južni strani ) ne ustreza več svojemu namenu predvsem zaradi pomanjkanja prostora, so pričeli iskati novo lokacijo. Zato so leta 1835 oblasti od kmeta in župana Franca Pusta (Kobaca) odkupile njegovo njivo pod gozdom na Goljavi (tudi Golavi). Od takrat se to pokopališče imenuje ‘Stari britof nad Kobacem’, ali ‘staro Kobacevo pokopališče na Golavi’. Novo pokopališče je leta 1836 blagoslovil dekan Jožef Batistik iz Braslovč. Spričo vse večjega števila prebivalstva pa je tudi to pokopališče že kmalu postalo premajhno. Župnik Jožef Hašnik je dal pokopališče že v letu 1857 prvič povečati. Vmes pa so za čisto novo pokopališče kupili še Parašuhovo njivo na Brodeh, ga ogradili s kamnito ograjo in izdelali mrtvašnico. Nekaj časa so nato pokopavali kar na obeh pokopališčih. A večinoma so do leta 1899 pokopavali na novozgrajenem pokopališču na Brodeh, po tem pa še do leta 1907 spet tu ( na Kobacevem ).
Slika 1: Trbovlje, okrog leta 1890, zadaj desno zgoraj, pokopališče nad Kobacem.
Nazadnje so na ‘Kobacevem’ pokopavali le še na izrecno na željo in prošnjo svojcev, vse do leta 1945, ko je prišla dokončna prepoved pokopavanja umrlih s strani nove oblasti. Kljub vsem prepovedim, pa vidimo na tem pokopališču tudi še grobove s kasnejšo letnico.
Na ‘Kobacevem britofu’ so pokopani prvi smrtno ponesrečeni rudarji, prvi trboveljski župan Franc Pust in še mnogi v tistem času znani trboveljski rojaki. Na tem pokopališču je tudi zanimiva in edina pokopališka kapelica v Trbovljah z grobnico upravnika Rudnika Trbovlje, R. Eichelterja in rudniškega inženirja Widra. Ogromno grobov je sčasoma propadlo, mnoge je prekrila podrast, tudi nagrobne plošče in križe z imeni. Vseeno je v lepem vremenu to kraj, kamor mnogi radi zahajajo iščoč miru in tišine, kjer na klopci sredi pokopališča v miru razmišljajo o pokojnih in tudi o svoji minljivosti.
Slika 2: staro znamenje križa
Križ, to najpomembnejše krščansko znamenje je verjetno stal na tem pokopališču že od vsega začetka, saj je križ za žive znamenje krščanske vere in upanja za vse umrle. Križ je nepogrešljivo znamenje na vsakem blagoslovljenem pokopališču.
V župnijski kroniki je med drugim zapisano, da je bil dne 22. 9. 1940 obnovljen in slovesno blagoslovljen nov križ. Ta križ je stal nekako na sredi te pokopališke poljane. Izdelan je bil iz lesenih tramov dim. 17,5 / 8,5 cm. Nosilni steber je bil visok 340 cm, prečnik pa širine 100 cm. Stal je na stopničastem tridelnem betonskem podstavku, vpet pa je bil v kovinski jarem iz U profilov. Nosilni steber je bil dodatno z vsake s strani ojačan z lesenim stebričkom. Korpus Križanega je bil kovinski odlitek, v celoti zlato obarvan, velikosti cca 80 cm. Značilnost tega korpusa je bila izrazita trnova krona in nogi, ki sta bili na les pribiti vsaka zase. Znamenje je bilo brez Pilatovega napisa. Leseni del križa je bil do nedavnega že v zelo slabem stanju, saj ga je že skoraj v celoti načela in počasi uničevala stalna gozdna vlaga.
V župnijski kroniki je o tem znamenju še zapisano: »les je prispeval Ivan Štrajher, obdelal je tesar Blaž Kralj, betonski podstavek je izdelal zidar Miha Renko, železni korpus so kupili pri Rakužu v Celju, prebarval ga je slikar Švagelj; obnova je stala 3.547 din.«
Zaradi dotrajanosti in močne preperelosti lesenega dela križa, so se začeli pogovori o novem križu. Staro znamenje se je leta 2012 odstranilo. Lesene tramove za nov križ iz hrastovega lesa je daroval Franc Jager in stesal Ivan Brinar, korpus pa se je uporabil tisti s križa na cerkvenem dvorišču, ki je bil za nekaj časa spravljen na podstrešju nad zakristijo. Vse skupaj je zatem obdelal in sestavil g. Franc Pelc. Najprej se je lotil obdelave lesenega ogrodja, ga impregniral, prekital in izvedel pokrivni končni premaz v krem barvi. Sam je izdelal dve napisni tablici, eno za letnico obnove, drugo za napis INRI. Leseni korpus križanega je zatem obdelal s samo njemu svojstveno natančnostjo in realizmom. Izdelal je nove žeblje, trnovo krono in vse skupaj namestil na križ. Streha in kovinski deli so obarvani z zeleno barvo, kar naj poudari načelo ‘nazaj k naravi’. Družinsko podjetje Gradbeništvo Marodi (Ivan M.) je izdelalo temelj in vgradilo opore za križ iz dveh kovinskih U profilov.
Slika 3: novo znamenje na pokopališču na Goljavi, od l. 2015
Dne 21. 09. 2015 se je izvedla akcija postavitve. Poprej se je počistila bližnja okolica križa (odstranitev nekaj grmovja in dreves), uredil se je dostop, nato je sledil prevoz in postavljanje križa v prej pripravljeno sidrišče. Nameščeni križ se je pričvrstil z dvema RF sidrnima vijakoma. V tej akciji so sodelovali: Jaka Verk ml, Vid Verk, Boštjan Petek, Alojz Zakonjšek, Tomaž Muhič, Dušan Zelenšek, Miha Hild in Franc Pelc. Znamenje je bilo blagoslovljeno na dan Vseh svetih 1. 11. 2015.
Pri tem križu je vsako leto na Vernih duš dan (2.11.) blagoslov grobov in molitveno bogoslužje za vse rajne, ki počivajo na tem pokopališču.
prijatelj naš edini;
na grobu pot nam kažeš ti
k nebeški domovini.
O sveti križ, življenja luč!
O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,
zvestobo obljubimo.«