S skokovitim naraščanjem prebivalstva proti koncu 19. stoletja, je narastla tudi potreba po bolj temeljitem in rednem zdravstvu ljudi, predvsem bolnih in poškodovanih delavcev. Tako se je leta 1895 zgradila in blagoslovila nova bolnišnica v Trbovljah; v bolnišnici je bila tudi kapela z oltarjem in Najsvetejšim – to je bila prva bolnišnica v Trbovljah, locirana na Vodah.
Bratovska skladnica rudnika Trbovlje je 30 let zatem za svoje uslužbence, rudarje in njihove družinske člane v letu 1924 kupila zemljišče in kmalu pričela graditi novo bolnico pod cerkvijo sv. Miklavža v Lokah. Bolnišnica je bila s kapaciteto 90 postelj. Svečana otvoritev in blagoslov je bil 22. nov. 1925. V bolnici je bil tudi bogoslužni prostor – kapela z oltarjem in lepim kipom Matere Božje.

V bolnici so delovale sestre usmiljenke iz reda sv. Vincencija. Pomagale so zdravstvenem osebju, skrbele za čistočo, pridelovale hrano na vrtu, skrbele za red in pravilno prehrano bolnikov in osebja, delale so v pralnici in pomagale še kje. Živele so zelo skromno, brez nadomestil, tako rekoč za »božji lon«. Njihov odnos do bolnih je bil topel, skrben, materinski in sočutno tolažilen. Vsako jutro pred delom so molile v kapeli, bile pri sveti maši in pred Najsvetejšim. Sveto mašo je dnevno daroval duhovnik domače župnije zgodaj zjutraj še preden se je pričelo delo po bolniških sobah. Tu so ostale tudi med drugo svetovno vojno. Po končani vojni so 8. marca 1948 dobile ukaz, da se morajo takoj odstraniti in zapustiti bolnišnico. Kapelo so oblasti pričele nemudoma demontirati. K sreči je bil o tem takoj obveščen župnik Gorogranc, ki je odnesel Najsvetejše, Marijin kip in drug drobni inventar. Prav žalosten je bil pogled na sprevod in prevoz ostankov iz bolnišnične kapele do župnijske cerkve sv. Martina. Kip Matere Božje so spravili in namestili na podstavek pod zvonikom nasproti zakristije. Sestre, takrat jih je bilo 18, pa so se morale raziti in znajti kakor so vedle in znale.
Prostori z manjšimi kapelami, so bile tudi v drugih zdravstvenih objektih. Tudi te kapele so izginile kmalu po končani vojni.
Hiralnica je bila manjša hiša, ki je stala na mestu kjer zdaj stoji OŠ Trbovlje. Zgradili so jo l. 1894 za različne potrebe zdravljenja, leta 1936 pa preuredili. V bistvu je bil to dom oskrbovancev, ki je deloval vse do prihoda okupatorjev (prim., Tine Lenarčič, Trbovlje po dolgem, str. 100 in 101). »Dne 20. 6. 1937 je v občinskem zavetišču župnik Jakob Gašparič ob navzočnosti predstavnikov občine, vseh hiralcev in veliko množico vernikov blagoslovil kapelo posvečeno Srcu Jezusovemu, poleg pa še kipa Matere Božje in Svetega Jožefa, patrona srečne smrti. Saj ubogi starci čakajo v tem zavodu le še na svojo srečno smrt.« (Kronika župnije sv. Martina, prva knjiga 1850-2004, leto 1937.)
V prvotni izolirnici, posebnem oddelku bolnišnice namenjeni bolnikom z nalezljivimi boleznimi, na območju zdajšnje Gimnazijske ceste, kasneje stavbi kjer je imel nazadnje prostore IBT, je bila tudi manjša kapela posvečena Brezmadežni Mariji.
»Dne 30. 10. 1933 je blagoslov nove občinske izolirnice s kapelico Brezmadežne izvršil župnik Jakob Gašparič ob asistenci g. kateheta Rateja. G. občinski zdravnik dr. Janez Jenšterle pa je izročil zavod v oskrbo sestram, hčeram Marijine čudodelne svetinjice«. (Kronika župnije sv. Martina, prva knjiga 1850-2004, leto 1933).

Splošna bolnišnica Trbovlje od 1948 do leta 2016 ni imela kapele kot samostojnega liturgičnega prostora, namenjenega izključno molitvi in liturgičnim opravilom. Od leta 1992 se je sicer v večnamenskem dnevnem prostoru mesečno vsako prvo sredo v mesecu ter za Božič in Veliko noč opravljala daritev svete maše. Da je ta prostor začasen se je vseskozi govorilo, da pa je liturgično skrajno neprimeren pa ni nihče omenjal. Nova kapela je bila v preteklosti (za časa R Slovenije) že večkrat načrtovana in zadnja odločitev pristojnih je bila, da naj bi v prihodnosti končno dobila svoj stalni prostor v novem prizidku.

Kratka kronologija polpreteklih dogodkov v Trbovljah
1948 – odstranitev bolnišnične kapele in sester iz bolnišnice
1992 – prvič po ukinitvi kapele spet maša v bolnici
23.12.2015 – blagoslov novega prizidka urgentnega centra, kjer je v kletnem delu prostor namenjen za novo kapelico (blagoslovil župnik mag. Amadej Jazbec)

2.3.2016 – ob 19.00, prvič sveta maša v novi kapelici Bolnišnice Trbovlje
13.4.2016 – blagoslov bolnišnične kapelice, oltarja, tabernaklja in ambona:
V sredo zvečer ob 19 uri smo se zbrali v novozgrajenem prizidku urgence Splošne bolnišnice Trbovlje. Pred mašo smo molili rožni venec. Zbralo se je kar precej ljudi, čeprav sam prostor ni ravno velik. Nekaj ljudi je bilo v kapelici, nekaj v sosednjem prostoru, nekaj zunaj na hodniku. Slovesnost posvetitve je vodil naš ordinarij, celjski škof msgr Stanislav Lipovšek ob asistenci dekana in župnijskega upravitelja obeh trboveljskih župnij, g. Roka Metličarja, našega rojaka g. Matjaža Roterja in dolskega župnika g. Franca Ornika. Po kratkem nagovoru je g. škof posvetil prostor kapele, oltar, tabernakelj in ambon. Pri bogoslužnem branju smo sodelovali člani obeh župnij. Sledila je sv. maša, obhajilo prisotnih in spravilo ciborija v tabernakelj.

Prostor je tako dobil tudi glavnega stalnega »stanovalca«, Najsvetejše v tabernaklju, ki bo na razpolago za obhajilo bolnikov v bolnici kot tudi obiskovalcev te kapele.

Opombe:
– Vsako prvo sredo v mesecu zvečer je v kapeli sveta maša, morebitne spremembe terminov so objavljene v župnijskih oznanilih
– Vsako sredo izven zgornjega termina je v kapeli molitvena ura od 16.00 do 17.00.

viri: Franc Mlakar, Župnija Trbovlje 1545-1995, str.79., ‘Potopisni opis svetih znamenj v župniji sv. Martina v Trbovljah’, M. Hild, l.2012, Tine Lenarčič, Trbovlje po dolgem in počez, l.2009, župnijska kronika župnije sv. Martina, foto: arhiv, M.Hild, 2017