Spominske plošče v cerkvi
V notranjosti župnijske cerkve ni prav veliko spominskih plošč, pravzaprav so samo štiri. Ohranile so se samo tiste vzidane v stene svetišča. Tri manjše plošče so vgrajene v pilaster v prezbiteriju na levi strani pred glavnim oltarjem.

*dim. plošč: 1. 50,5 x 23,0 cm, 2. cca 48/32 cm, 3. 49,0 x 23,0 cm

Najstarejša je ovalna plošča iz rdečkastega marmorja, ki nas spomni na sveto leto
1900 do 1901, z napisom v latinščini, kjer je zapisano: CHRISTUS DEUS
HOMO VIVAT REGNAT IMPERAT, kar pomeni : ‘Kristus Bog in človek, živi,
kraljuje in vlada’. Nad njo je pravokotna plošča novejšega datuma iz leta 1992.
Tistega leta se je slovenski narod na praznik Marijinega vnebovzetja v prvem letu
svoje samostojnosti, posvetil Božji Materi Mariji. Spodnja plošča pa je iz leta
2007, ko se je župnija 10. 6. izročila Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Najstarejša spominska plošča je v Križevi kapeli. Vzidana je v zid na levi strani oltarja neposredno ob vratih, ki vodijo v zakristijo. Tja so jo namestili trboveljski farani v hvaležen spomin na ‘rodovitno’ leto 1863, ko so končno dokončali vsa prenovitvena dela, povečali južno križevo kapelo in tam postavili nov oltar Svetega Križa. Plošča je iz črnega marmorja, s poudarjenim okvirjem, skupne dolžine 62,0 cm in širine 47,0 cm!

Na njej je zapisano:
U veden spomin rodovitiga leta 1863 postavijo altar sv. KRIŽA hvaležni TRBOVLJČENI.

Spominske plošče zunaj cerkve
Marsikateri obiskovalec cerkve sv. Martina si z zanimanjem ogleduje na razstavljene betonske plošče. Razne nagrobne plošče, ki so bile do zadnje prenove fasade cerkvene stavbe leta 1981 še vzidane v zunanje zidove cerkve, so se takrat odstranile in kasneje vgradile na zid nekdanjega pokopališča. Tam je sedaj desno od razpela na ogled postavljenih 9 spominskih plošč. Postavljene so na podlagi predloga ZVKD Celje iz leta 1989. Datumsko so iz zelo različnih obdobij. Najstarejše so še iz rimskega časa, zatem sledijo nagrobniki trboveljskih duhovnikov iz preteklega stoletja vse do novejšega obdobja, do leta 1924.

V nadaljevanju sledi opis vseh plošč po vrstnem redu kakor so pritrjene na zidu, od leve (od križa) proti desni; plošče sicer niso razporejene po datumih nastanka.

1. Nagrobnik župnika Klemenčiča, leto 1743

Nagrobnik župnika Klemenčiča je bil nekoč vzidan v steno na levi strani vhoda v južno kapelo. Na plošči je zapisano: HIC QUIESCUNT OSSA ADM. RDI. DNI. IACOBI CLEMENTSCHITZ QUI PAROCHA HUJUS ONUS DEPOSUIT III. Id. Nov. A. MDCCXLIII.
Kar pomeni:
Tukaj počivajo kosti Jakoba Klemenčiča, ki je svoja župnijska bremena odložil 3. novembra 1743.

• Plošča dim. 54,0 x 57,0 cm

2. Kronogram na plošči, leto 1855

Kamnita plošča, ki je bila do zadnje obnove cerkve vgrajena desno od glavnega vhoda v zidu pročelja, je kronogramski zapis, ki nam pove o graditeljih in letnici dokončanja prenovitvenih in razširitvenih delih župnijske cerkve. Na njej piše:
RenoVatqVe aMpLIatqVe CIVItatis LoCaLIs VnItIs VIrIbus aC sVo periCLo sVb paroCho Iosepho HasChnik. Kar pomeni:
‘Cerkev obnavlja in širi krajevno občestvo s skupnimi močmi in z lastno nevarnostjo pod župnikom Jožefom Hašnikom’. (prevod J. Smej, Kronogrami skozi čas, II)
Zbir rimskih številk nam da letnico 1855, ko je župnik Jožef Hašnik skupaj s farani končal vsa obnovitvena in razširitvena dela na župnijski cerkvi.
• Plošča je dim. 47,5 x 63,5 cm

3. Nagrobna plošča kaplana Franca Skaleta, leto 1924

Najmlajša spominska plošča po datumu nastanka je nagrobnik v Trbovljah umrlega kaplana Franca Skaleta. Kot novomašnik je prišel v Trbovlje 1. 8. 1924 za IV. kaplana. Rojen je bil 9. 10. 1898 v Žičah, leta 1924 je tam imel novo mašo. Njegova prva postaja duhovništva pa se je že po dveh mesecih službovanja zaključila v Trbovljah. Zbolel je in v stari izolirnici dne 28. 10. 1924 umrl. Pogreb, ki ga je 30. 10. 1924 vodil laški dekan g. Kruljc v spremstvu 22 duhovnikov, je bil izraz velike ljubezni do duhovnika, ki se je v tako kratkem času zelo priljubil vsem Trboveljčanom, posebno mladini. Pokopan je bil ob grobu bivšega župnika Matije Stagoja na starem mestnem pokopališču, spominska plošča pa je bila vzidana v cerkveno fasado. Zdaj počiva v duhovniškem grobu pokopališča v Gabrskem.
• Plošča je dim. 40,0 x 45,0 cm

4. rimski nagrobnik 1

Rimski nagrobnik z dvema reliefnima podobama je bil vzidan v južni fasadi cerkve. Na kamnu je na levi strani podoba žene z vrčem obrnjena v levo, mož (delno polomljen) z lončkom ( kelihom) v desni roki je obrnjen v desno. Med njima je v okvirju napis v majuskuli*:
Vibivs. Secvndvs/veteranvs i.v.s.Et.S./Cervla.TVTORI.An.l/ Vibia avita.an /valeria.marcelina/ob(ita) an(norum) XXII
Napis je tudi ob straneh okvirja in sicer v višini prve vrste D(is), na desni strani v višini prve vrste M(anibus), v višini druge vrste AN, v višini tretje vrste C.
Napis preberemo tako:
»Vibius Secundus, zaslužni vojak (je ta nagrobnik) je še za časa svojega življenja zase in za Seksto Cerulo, za katero je skrbel 39 let, uredil. Vibija Avita je stara 22 let. Valerija Marcelliana je umrla stara 11 let.
• Plošča je dim. cca 148,0 cm x 60,0 cm (merjeno po najdaljšem delu spomenika)

5. nagrobnik iz leta 1710

Nagrobni kamen je bil do zadnje obnove fasade vzidan desno od vhodnih vrat v južno kapelo, poleg nagrobne plošče župnika Martina Sagarja. Na njem je dvojni križ z mrtvaško glavo in v podnožju dve črki: M: K in pri dnu spodaj še letnica : 1710
• Plošča je dim. cca 60,0 x 158,0 cm (povprečna mera)

6. rimski nagrobnik 2

Nagrobna stela iz lehnjaka je dim. 63,0 x 49,0 cm, deb. cca 14 cm. Površina stele je zelo porozna, mestoma že precej poškodovana. Nad poglobljenim napisnim poljem je polkrožna niša, v kateri sta dve shematično prikazani glavi pokojnikov. Desna podoba je oblikovana s frizuro ali pokrivalom, zato je sklepati na žensko osebo, na drugi strani je upodobitev moškega. Precej napisa je nepopravljivo uničenega, poškodbe so tudi na osrednjem polju. Črke so rustikalne in neenakomerne. Zapis naj bi bil:
(—)a Ate-(po)mari (filia) viva (—)I O (.)A CA +++OA(.)I? 5 Av(it)o an (norum) XXXX Ian++++++Aviti A++++++ O+++ AN+++++. Avtor* je na osnovi poznavanja črk, besedišča in podobnih sestavov sklepal na ime pokojnika: Atepomarus (Atepo) in Avitus. Imeni sta bili dokaj razširjeni v Noriku in Panoniji; imeni kažeta, da je to nagrobnik keltskih staroselcev.

7. Nagrobnik župnika Köstla, leto 1832

Nagrobna plošča župnika Köstla je bila nekoč vzidana levo od glavnega vhoda v cerkev, kjer je bil rajni župnik najprej pokopan. Zapisano pa je v latinščini:
Hic requiescit R. D. Jacobus Köstl, natus in Carniola 20. Iulii 1752 per 24. anos parocchus Trifailensis; obiit 20. Dec. 1832.
Napis pomeni: Tukaj počiva R. D. Jakob Köstl, rojen v Kranju 20. julija 1752, 24 let trboveljski župnik; preminil 20 dec. 1832 leta.
* plošča je dim. 46,0 x 58,0 cm

8. rimski nagrobnik 3

Na južni steni farne cerkve se je nahajala plošča iz belega marmorja z napisom v majuskuli:
P.Albinvs.Antonivs/ aed.cl.cel.et.Terentia/finita.v.f.sibi.et/p.Albinio.finito.fil.q.cl.cel.an. XXXX/et.p. Albin.marcellino.f. an/ L:Et:Alb.Marcino/nepti.q.an.XXX/ Et IANTVLLE NURI AN.XX (zadnje praktično nečitljivo)
Kar lahko preberemo strokovno:
P(ublius) Albinus Antonius aed(ilis). Cl(audiae). Cel(eiae). Et Terentia.
5 Finita. V(ivi). F(ecerunt). Sibi et. P(ublio). Albinio.
Finito. Fil(io).q(uaestori). CL(audiae) CEL(aiae). AN(norum). XXXX et P(ublio). Alb(ino). Marciano nep(oti). Q(uaestori). An(norum). XXX Et. Jantulle. Nur(u)i. an(norum) XX (vir: savetal noricum, str. 12);

• Plošča je dim. 83 x 105 cm

9. rimski nagrobnik iz Retja

Zadnja od devetih spominskih plošč ne spada pod župnijsko cerkev, ampak je
spominski kamen iz retenjske cerkve!
DIAST.VMAR
IBEENDI.FAN.C
COMA.CHILONIS
AN.LXXV VIATOR.I
AN.L. ORISPUS/T/
AN.XXXXV.SO
N.FAN
• Plošča je nepravilnih oblik, dim. cca 53,0 x 44,0 cm!

10. nagrobnik župnika Žagarja, leto 1737

• Plošča dim. 54,0 x 57,0 cm
Na desni strani vrat v križevo kapelo je bil nekdaj vzidan nagrobni kamen z napisom:
+ Joannnes Mart. Sagar proton. Apost. annis 23 parochus in Triffaill obiit an aetatis 63 A salutis MDCCXXXVII
SVB HOC SAXO DIEM QVO RESVRGET EXPECTABIT.
Prevod napisa je:
‘Janez Martin Žagar, apostolski protonotar in 23 let tukaj župnik; umrl leta našega odrešenja 1737, star 63 let. Pod tem kamnom bo pričakoval dan, ko bo vstal.’
Plošča je izginila neznano kam.

11. napis nad vrati v Marijino kapelo

Vhodna vrata v severno kapelo Rožnovenske matere Božje krasi starodavni portal. Na prekladi portala kapele je zapisana letnica postavitve kapele in vhodnih vrat:
17 S. S. ROSARII 43