Župnijska cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku je bila zgrajena leta 1936, kot samostojna župnija pa je od leta 1947 dalje. Pred tem časom je spadal del Hrastnika na desnem bregu potoka Boben pod župnijo Sv. Martina in občino Trbovlje; tako kot Trbovlje pa je bil del braslovške pražupnije.

Cerkev stoji na vrhu manjše vzpetine in je zdaj obdana s stanovanjskimi bloki in stolpnicami. Stoji nedaleč od križišča poti proti Studencam, Ojstremu in Prapretnem.

Cerkev je bila zgrajena po načrtih inž. Lada Khama.

Leta 1929 so začeli opravljati v Hrastniku pastoralno delo, vodeno iz Trbovelj in kmalu zatem tudi s pripravami za izgradnjo svetišča. Med tem so bogoslužja opravljali v dvorani Logarjeve hiše blizu sedanje cerkve. Temeljni kamen za novo cerkev je bil položen 7. 6. 1935. Cerkev je bila dograjena v letu 1936 in 29. 11.1936 jo je blagoslovil lavantinski škof dr. Ivan Jožef Tomažič. Cerkev pa do današnjih dni še vedno ni posvečena. Samostojna župnija je postala šele 12. 1. 1947, prvi župnik je bil Jože Sovinšek. Cerkev je imela takrat začasno opremo, ki so jo zamenjali šele v letu 1987, ko je notranjost dobila dokončno današnjo podobo. O zgodovini nastanka svetišča in zaslužnih graditeljih priča spominsko obeležje postavljeno na zidu v preddverju cerkve. Cerkev je kulturni spomenik pod oznako RNKD št. 3013.

Foto MH 2023

Notranjost enoladijskega prostora krasi mrežasto oblikovan  lesen strop, ki spominja na renesančne kasetirane strope. Pod v ladji je lesen, prezbiterij pa se stopničasto dviga in je v celoti tlakovan s keramiko. Daritveni oltar, dva ambona, stranski oltar in tabernakelj so leseni. Osrednja podoba nad tabernakljem je slika Kristusa Kralja vesoljstva delo slikarke Elde Piščanec iz leta 1937. Oltarno steno pod sliko krasijo lesene plošče  z reliefi, ki predstavljajo tabli postave in ogenj (Stara zaveza, Mojzes) na eni ter kruh in vino z dvanajstimi krogi, ki predstavljajo postavitev evharistije ob zadnji večerji (Nova zaveza, Jezus z apostoli) na drugi strani. Na desni strani slavoločne stene stoji lesen Božji grob, izdelan v enakem stilu in podobno kot vsa druga oltarna oprema.

Prezbiterij s sliko Kristusa Kralja, foto M.H., 2023

Pogled na prezbiterij s pevskega kora, foto M.H., 2023

Oltarno steno prezbiterija krasita še dve sliki; na levi strani je podoba Karmelske Matere božje s sv. Dominikom in sv. Katarino, delo slikarja Jurija Tavčarja iz l. 1887, na desni strani nad božjim grobom pa je podoba sv. Barbare, zavetnice rudarjev slikarja Heinricha Wettacha iz l. 1894.

Foto M.H., 2019