Duhovna misel za 7. velikonočno nedeljo

»Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno, kakor midva« (Jn 17,11).

2015-21

http://www.centrosanfedele.net/easyne2/LYT.aspx?Code=ccsf&IDLYT=2716&ST=SQL&S

»NJEGOVO SLUŽBO NAJ PREVZAME KDO DRUG« (Apd 1,20)

Nihče ni nenadomestljiv. Če si bomo zapomnili samo te besede, bomo bogatejši za veliko življenjsko modrost. Marsikdo sam pri sebi misli, da se bo brez njegove prisotnosti, na določenem mestu, morda celo prenehala vrteti zemlja. Prav tako tudi mi kdaj pomislimo tako za kakšnega »idealnega« človeka. Jezusovi apostoli so se zavedali, da je bila izguba apostola Jude Iškarijota velik udarec za apostolsko skupnost. Zavedali pa so se tudi, da je Juda, prav tako kakor vsak človek, nadomestljiv. Odločili so se, da bodo za Judovega naslednika žrebali med Jožefom Barsabom in Matijo. Žreb je določil Matijo, kar so apostoli imeli za sad delovanja Svetega Duha. Izbor nadomestnega apostola v prvi Cerkvi, je lahko za nas izhodišče miselnosti, da nihče, pa če se zdi še tako sposoben, nima takšnih sposobnosti, da ga ob njegovem odhodu ne bi mogel kdo nadomestiti. To velja za vsakega človeka, ne glede na to kakšno službo opravlja. Kristjani verujemo, da je Bog edini ideal za naše življenje in prav tako edini, ki vodi naše življenje. Bog pa po redni poti deluje po ljudeh, ki si jih sam izbira. To pa so lahko tudi ljudje, ki so v človeških očeh zavrženi in pozabljeni.