»Bog ga je rešil smrtnih muk in obudil od mrtvih;saj ni bilo mogoče,da bi smrt imela oblast nad njim.« (Apd 2,24)

http://radio.ognjisce.si/sl/118/utrip/4193/

»MI PA SMO UPALI, DA JE ON TISTI, KI BO REŠIL.« (Lk 24,21)

Pred kratkim sem se pogovarjal z nekom, ki je na podlagi življenjskih izkušenj povedal naslednje: »Z Bogom se ne da barantati, Bog ne sklepa kompromisov in Bog je čista ljubezen.« Ljudje smo namreč podvrženi večni skušnjavi, da bi tudi v odnos z Bogom radi vpletli tržno logiko. Mnogo vernikov namreč misli, da bodo pri Bogu dobili »točke«, če bodo redno hodili k sveti maši, če bodo molili in, če bodo pomagali ljudem, ki so v stiski. Vse našteto izgubi pomen, če računamo, da nam bo Bog zaradi naših »krepostnih« dejanj stal ob strani. Enkrat za vselej moramo razumeti, da Bog ne potrebuje našega zakramentalnega življenja, naših molitev niti naših dobrih del. Vse, kar počnemo v življenju, mora izhajati iz čiste ljubezni, ki pa ne pričakuje niti trohice plačila. Tudi učenca, ki sta šla po Jezusovi smrti razočarana iz Jeruzalema v Emavs, sta imela svoje predstave o Jezusu, ki so vključevale »daj-dam« odnos, kar vključuje predvsem osebne koristi od Boga. Nista računala, da je Jezusova logika, logika razdajanja iz čiste ljubezni za vse človeštvo. Kdor želi biti zares Jezusov učenec, se mora vsak dan podati na pot križa, ki ničesar ne pričakuje v zameno za odnos z Njim.