Dragi prijatelji!
Pretekel je že dober mesec dni, odkar sem prispel v Belgijo in skoraj bi lahko rekel, da sem zaživel povsem novo poglavje življenja. Štirje bratje, s katerimi živim, so me (novinca) tako toplo sprejeli, da si iz dneva v dan ponavljam: dobri Bog me je zelo blagoslovil. Podobno je z drugimi fanti, s katerimi si delimo hišo na južnem koncu Bruslja; vseh nas je 20. Življenje v hiši s 25 sobami, z veliko dvorano, skupno jedilnico in nemajhno kapelo nam dnevno postreže s precej dela. Meni denimo vsake dva tedna z nabavo hrane in čistil za 25 ljudi-takrat do zadnjega diha napolnjen avto komaj zadostuje. Izhajajoč iz kakšnih 8 različnih držav sveta smo kot enolončnica z okusi, ki se včasih nenavadno prepletajo, vedno in redno pa nudijo izkustvo, ki se lahko primerja samo s praznikom. In praznik je res prazničen in nepozaben. Imamo tudi svojega šefa, ki bi mu pri nas rekli Henrik. Pravi južnjak: navajen na francosko riviero, nekoliko raztresen, a hkrati zbran in predvsem pozoren na sočloveka. S prilagoditvijo na severnjaško pogosto oblačno nebo je izkazal pravo junaštvo in to mu štejemo v dobro. Imamo ga radi. Podobno zapleteno, pestro in polno človeške topline je na fakulteti, kakšnih 30 minut vožnje s kolesom od nas. Zapleteno, ker je tako drugačno od ljubljanskega konca, pa obenem tako nenavadno prisrčno. Znašel sem se na kraju, kjer si profesorji in študenti delimo vse: študij in mize, knjige in table, kavo, jedilnico in celo klicanje po imenih. Se nikoli v življenju me ni toliko profesorjev pozdravljajo z mojim lastnim imenom … In mi zaželelo dober dan ali pa uspešen študij za danes. Ponovno si moram ponoviti: dobri Bog me je zelo blagoslovil. Začelo se je novo poglavje mojega življenja: odkrivam kako zelo smo lahko ljudje prijazni in koliko spodbudnih besed smo si sposobni izreči. In če že mi med seboj tako, razmišljam, koliko bolj šele Bog z nami: biti mora več kot samo dober! Imeti mora srce, veliko kakor pravimo in sposobno vživeti se v najbolj hecne malenkosti življenja. Približno takšna podoba Boga je novo poglavje, ki ga začenjam živeti. Na koncu tega kratkega zapisa vam -ker vas je več – pošiljam prisrčen pozdrav iz samega središča Evrope! In končno, upam, da kmalu nasvidenje.
Janez Rus