Molitev Rožnega venca
Cvetje je verjetno nekaj najlepšega, kar lahko nekomu podarimo. S cvetjem, ki ga spletemo v venec rož ali rožni venec, pa najmočneje izrazimo svojo predanost, svoje zaupanje, svoje čaščenje. In prav to besedo – rožni venec – nosi molitev, posvečena Devici Mariji.
Molitev rožnega venca se je oblikovala konec 16. stoletja kot nadomestilo za molitev 150 psalmov iz Svetega pisma. Obsegala je 3 dele po 50 zdravamarij (z nekaj dodatnimi molitvami). Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja, ko je papež Janez Pavel II. veselemu, žalostnemu in častitljivemu delu dodal še četrti – svetli del .
Čemu sploh moliti, moliti rožni venec? Če gledamo le z zemeljskimi, človeškimi očmi, potem je molitev le nek ritual, del ljudske folklore, način umirjanja samega sebe, ko se s ponavljanjem besed odmaknemo od razmišljanja o življenjskih skrbeh. Takrat le »blebetamo kot pogani, ki mislijo, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili«.
Če pa odpremo svoj duhovni pogled, torej gledamo z Božjimi očmi, se zavemo velike milosti molitve. Obljube Device Marije, posredovane po sv. Dominiku in blaženem Alanu de Roche, tistim, ki bodo molili in širili rožni venec, izražajo, kakšno moč ima naša iskrena in goreča molitev.
Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti. Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec. Rožni venec bo močno orožje proti peklu. Povzročil bo širjenje dobrih del …
Ali pa Jezusove obljube po blaženi sestri Faustini Kowalski, ki nam zagotavljajo odrešilno milost Božjega usmiljenja, če bomo molili rožni venec Božjega usmiljenja.
Kaj lahko ob teh dokazih Marijine in Božje ljubezni še dodamo? Ali lahko še bolj resnično izrazimo čudežno moč molitve? Da bi le dosegli in ohranili zavedanje, kakšno moč ima iskrena in goreča molitev.
Cerkev se dobro zaveda te moči. Že Jezus nam je po apostolih dejal, da če se zberemo že samo po dva ali trije v njegovem imenu, tam je on sredi med nami. Zato Cerkev spodbuja k skupni molitvi rožnega venca, zato nas vabi med molivce živega rožnega venca za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice ter za svetost in stanovitnost poklicanih, zato se moli devetdnevnica Božjega usmiljenja od velikega petka do bele nedelje … In zato je tudi cel mesec oktoberposvečen rožnemu vencu.
Tam, kjer se konča naša človeška moč, se začenja Marijina priprošnja in Božja milost. V svoji molitvi ne smemo pričakovati velikih čudežev in ne smemo skušati Boga, češ, če me bo Bog poslušal, potem me bo obvaroval pred … Bog namreč deluje na nam včasih povsem nedojemljiv način. Usmerja naša srca, vodi naše misli, besede, dejanja, deluje skozi našo vero, upanje in ljubezen.
Poznam moža, čigar žena je hudo zbolela za rakom. In ko jo je vsakodnevno obiskoval v bolnišnici, se je pred odhodom domov vedno zapeljal še k Mariji na Brezje, kateri se je njegova žena vedno goreče priporočala. Ni znal pojasniti, kaj ga je vleklo na Brezje, nekako čutil je, da mora to storiti. Žena je kmalu umrla. Moški je pripovedoval, kakšno globoko žalost je doživljal ob ženini smrti. Vendar se nikoli ni upal podvomiti v Božjo ljubezen. Zaupanje v Boga v najtežjih preizkušnjah mu je kasneje prineslo neizmerne milosti.
Da bi le zmogli dovolj vere, da je Marija naša mati, ki s svojo priprošnjo posreduje za nas pri Bogu. Da bi le zmogli dovolj ponižnosti, da bi se v molitvi zatekali k njej. Naj bo letošnji oktober – mesec rožnega venca – močna spodbuda.
Kar je veljalo recimo pred 40 leti, velja tudi danes in bo veljalo jutri. Pred 40 leti, leta 1962, je namreč papež Janez XXIII. v apostolskem pismu za mesec oktober zapisal:
„Rožni venec kot vaja krščanske pobožnosti med verniki latinskega obreda, ki so znaten del katoliške družine, zavzema pri duhovnikih in redovnikih takoj za sv. mašo in brevirjem prvo mesto, pri laikih pa prvo mesto takoj za prejemanjem sv. zakramentov. Je to oblika pobožnega zedinjevanja z Bogom in oblika vedno visokega duhovnega dviganja.“
Pričujoče misli o molitvi rožnega venca so lahko samo spodbuda, da s to molitvijo nadaljujemo ali da si jo napravimo za svojo. Vrednost in lepoto te molitve moramo odkriti sami. Zakaj ne bi tega poskusili v letošnjem oktobru?