TOMAŽ AKVINSKI, (1225–1274), god: 28. januar

Rodil se je na gradu Roccasecca blizu mesta Aquino, ki je na pol poti med Rimom in Neapljem. Njegov oče Landulf, ki je bil manjši fevdalec, je želel, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ti so bistrega dečka poslali v Neapelj, da bi študiral na tamkajšnji univerzi. V Neaplju je Tomaž spoznal brate pridigarje, ki se imenujejo dominikanci. Njihov način življenja ga je tako prevzel, da je proti pričakovanjem in proti volji svojega očeta sklenil postati dominikanski redovnik. Predstojniki so ga poslali na študij v Pariz. Na teološki fakulteti pariške univerze je predaval tudi Albert iz Kölna, ki je hitro spoznal Tomaževe sposobnosti. Pridobil ga je, da je preučeval znanost in misel stare Grčije, kakor jo je v svojih delih povzel veliki filozof Aristotel. Albert je hotel, da bi Aristotelovo misel vključili v krščansko kulturo, kar je Tomažu v popolnosti uspelo. Aristotelovo filozofijo je očistil poganskih prvin in razvil v luči svojih načel. Svoj teološki nauk je strnil v dveh zajetnih delih Summa theologica in Summa contra gentiles.