»S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kol 3, 12-21)

OTROK, ZAKAJ SI NAMA TAKO STORIL? (Lk 2, 48)

Danes je med nami veliko staršev, ki želijo na svojih otrocih uresničevati njihove neuresničene želje iz mladosti. V želji, da bi bili njihovi otroci najboljši učenci na vseh možnih področjih, se ta želja večkrat spremeni v razočaranje. Že matematično gledano lahko ugotovimo, da je v posamezni »kategoriji« lahko najboljši le eden. Nič ni narobe z raznimi aktivnostmi, če so človeku v blagoslov. Ko pa je cilj zgolj dokazovanje samega sebe, kar izvira iz občutka manjvrednosti, potem je cilj zgrešen. Poslanstvo staršev je v tem, da otroka vzgojijo v človeka, ki bo znal za svoja dejanja prevzemati odgovornosti in, ki bo znal razločevati med dobrim in zlim. Poleg tega pa je cilj, da se otrok osamosvoji, ko pride v odraslo dobo. Tudi Marija in Jožef sta vzgojila Jezusa za odgovorno življenje, hkrati pa sta pozabila, da Jezus ni njuna last, kar je razvidno v odlomku o dogodku v jeruzalemskem templju. (Lk 2, 41–52) V Marijinem vprašanju »Otrok, zakaj si nama to storil?«, potem, ko sta ga tri dni iskala, se kaže dejstvo, da je Jezus stopil na pot samostojnega in odgovornega odločanja. Jezus je imel takrat 12 let, zato se lahko ob tem zamislijo tisti starši, ki »ujčkajo« svoje otroke pri njihovih 40-ih letih.