»Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
(Mt 22,14)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Parabola_(literatura)

»ZA VSELEJ BO UNIČIL SMRT.« (Iz 25,8)

Človek že od začetka svojega obstoja razmišlja, kako bi premagal smrt, oz. kako bi ostal nesmrten. Najnovejši znanstveni poizkusi kloniranja so dokazali, da se človekova miselnost glede nesmrtnosti vse do danes ni nič spremenila. Iz tega lahko zaključimo, da se človek, kljub svoji 100.000 let dolgi zgodovini, še vedno ukvarja s stvarmi, ki jih ne more spremeniti. Vprašanje smrti ni edino področje, s katerim se človek neuspešno spopada. Aktualno področje je spreminjanje življenja drugih. Tudi iz tega se človek nič ne nauči, ampak se kljub vedno novim konfliktom trudi, da bi spremenil drugega. Najbolj učinkovito področje, v katerega lahko poseže človek, pa je spreminjanje samega sebe. Spremeniti samega sebe pomeni tudi, sprejeti smrt za sestavni del življenja. Kristjani lahko na tem področju odigramo odločilno vlogo, saj lahko s sprejetjem smrti svetu pokažemo, da smrt za človeka ne pomeni absolutni konec, ampak vstop v novo dimenzijo življenja, ki ni vezana na fizikalne zakonitosti. Spreminjanje samega sebe pomeni, da pustim Bogu, ki nam po svojem Sinu, zagotavlja večno življenje, da vstopi v naše življenje. Samo Božje življenje v nas je tisto, ki uničuje vso nespamet v nas.