AGATA, mučenka, (+ ok. 251), god: 5. februar

Rodila se je ugledni in premožni meščanski družini v Kataniji na Siciliji. Vzgojena je bila v krščanski veri in se je že kot mlado dekle odločila, da bo živela deviško. Njena lepota je privabljala številne snubce, med katerimi je bil tudi glavar sicilskega otoka, Kvintijan. Zaradi svoje zaobljube je vse snubce zavrnila, tudi Kvintijana. Ko je pod cesarjem Decijem leta 250 izbruhnilo preganjanje kristjanov, je Kvintijan iz maščevanja poskušal Agato s številnimi krutimi mukami pripraviti do tega, da bi prelomila svojo zaobljubo devištva in se odpovedala svoji veri. Agata je kljub hudim mukam ostala stanovitna do smrti. Njeno mučenje, zlasti kruto rezanje njenih deviških prsi, so srednjeveški umetniki pogosto upodabljali. Navadno jo prikazujejo tako, da nosi deviške prsi na krožniku, včasih pa tudi z rogom samoroga kot simbolom devištva. V rokah pogosto drži škarje in klešče ali pa sta ti orodji njenega mučeništva ob njej. Sveto Agato častijo kot posebno zavetnico Katanije in cele Sicilije. Za svojo zavetnico so si jo izbrali livarji zvonov, tkalci in pastirice. Verniki se ji priporočajo, da bi jih obvarovala ognja, nevihte, lakote in potresa.