»Vsi vodilni duhovniki in ljudstvo so kopičili nezvestobo, posnemali so vse gnusobe« (2 Krn 36, 14).

http://www.ednevnik.si/?w=Samarijanka&category=Vera%2Bstarih%2B%C4%8Dasov

»Z MILOSTJO STE ODREŠENI PO VERI« (Ef 2,8)

Leta 1999 sta Katoliška in Evangeličanska cerkev, s podpisom teološke izjave o opravičenju po veri, končali spor, ki je trajal od začetka reformacije, leta 1517. Opravičenje po veri izhaja iz pisma Efežanom, iz besed zgornjega naslova. V praksi je iz ust povprečnega kristjana še danes moč slišati vprašanje: »Kaj pa moram storiti, da pridem v nebesa?« To vprašanje dopušča možnost, da lahko človek z lastno močjo doseže Božje usmiljenje. Takšno razmišljanje je zelo blizu novodobnim verskim gibanjem, ki vodijo človeka v utvaro, da se lahko s pomočjo različnih tehnik, odreši sam. Po drugi strani pa bi bilo opravičenje po veri razumljeno napačno, če bi mislili, da bo Bog vse uredil namesto nas, ker smo ljudje preslabotna bitja, da bi lahko karkoli storili sami. To pa je sad janzenistične miselnosti, ki je med povprečnimi kristjani, prav tako ni malo. V prvi vrsti se gre pri krščanstvu za vprašanje »ali resnično verujemo, da je Jezus Kristus edini odrešenik človeštva«. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, potem pustimo, da začne Božje življenje v nas v resnici delovati. To pa lahko storimo tako, da popolno odpremo svoje srce in na prvo mesto postavimo Božjo besedo in življenje po Gospodovih zakramentih.