Božič je praznik, ki nas kliče iz naše vsakdanjosti. Vabi nas, da se ustavimo… prenehamo brenčati naokrog… in se obrnemo k sebi in drugemu. V središču je Jezus, dojenček, nebogljen in potreben nežnosti, ljubezni in topline kot vsak drug otroček, ko se rodi na ta svet. Če se skozi leto obračamo k Njemu s prošnjami za različne stvari, se v tem ča
su vprašajmo, kaj mi želimo dati njemu. Najprej potrebuje zatočišče, kjer bi se lahko rodil. Kako bi bilo, če bi Marija in Jožef potrkala na tvoja vrata in te prosila za prenočišče? Bi ju sprejel? Ali zaprl vrata pred njima? Bi enako storil, če bi bila pred vrati katerakoli druga noseča ženska v stiski? (vir:operando.org)
Naj bodo zadnji dnevi adventa tako preživeti, da ne bi naša srca postala zaprta vrata gostiln in domov, kjer zaman trka sveta družina. Naj bo Novorojeno Dete zares za nas Emanuel – Bog z nami, tisti, ki z nami dela, trpi, se radosti, tisti, ki nas pozna ne le površno, ampak tudi vsakega posebej po imenu…
Lepo doživete praznične dni vam želim…
Vaš dušni pastir