Ali lahko pričakujem kaj pomembnega v svojem srečanju s Kristusom v zakramentu odpuščanja?
Tega ne išči. Prepusti Bogu. Včasih Bog prizadene tvojo občutljivost, da te spravi celo v jok, da celo krvaviš. Pogosto pa ničesar ne občutiš. Zakrament je dejanje vere. Ravno zato pa (navadno) ne deluje na čutno zaznavnost. To sprejmi naravno. Pomembna je tvoja odločitev, tvoja volja, da se boš boril, zružena s Kristusovo močjo. Gre za voljo, da boš veliko molil, za kar je vredno; da boš pazil nase; da boš uporabljal tista obrambna sredstva, ki si jih že preveril, da so najbolj učinkovita.

Je bolje biti v obtožbi kratek ali dolg.
Bolje je iti v bistvo. Če se izgubiš v podrobnostih, se utegne zgoditi, da boš zameglil bistveno. Loti se tistega, kar se ti zdi res obremenjujoče, drugo pa preleti. Vse je pomembno, toda če imaš raka, je rak tisti, ki najbolj prizadeva. Ne skrbi, če je med tvojimi slabostmi tudi kak nagnit zob. Misli na raka. Bodi neizprosno odkrit.

Lahko rečem, da sem se pokesal, če čutim, da me zlo privlači?
Bog ne terja od tebe, da bi bil neobčutljiv zamikavnost zla. Bog zahteva od tebe trdne, konkretne, primerne odločitve. To je pravo ogrodje kesanja. Prizadevaj si za resnično kesanje. Neki mož je zapisal: “Kar v človeku ni odločitev, je žaganje.” Tvoja spoved je v sorazmerju s tvojimi odločitvami.

Je boje, da ne prejmem zakramenta odpuščanja, če se nisem odločil biti iskren?
Da, boje bo, da se ne spoveš. Če se nisi odločil za iskrenost, si daleč od zakramenta. Bogoskrunstvo je strup, ki ne spreobrne in ne da moči. Jemlje moč!

Misel na napeke v preteklosti mi ne da miru. Kaj naj storim?
Odpri evangelij o Kristusovem trpljenju in ga beri s srcem. Poglobi se v Kristusovo bolečino. Potem odpri Lukov evangelij, pogl. 15. Beri ga in še enkrat ga preberi. Božja ljubezen ti bo dala pokoj.

Prostovoljno živim v smrtnem grehu. Smem prejeti sveto obhajilo?
Ne, ne smeš. Če prostovoljno živiš v tem grehu, pomeni, da ti je greh več. Je znamenje, da vate še ni prišla misel na spreobrnjenje.