Duhovna misel za 2. adventno nedeljo

ČEŠČENJE SRCA JEZUSOVEGA – ZNAMENJE REŠITVE

Zdi se, da današnji človek izgublja vero in upanje v lastno rešitev. Svet se čedalje bolj pogreza v obup in malodušje. Sodobnik skoraj ne vidi več izhoda iz današnje vsestranske stiske. Pa vendar iščemo rešitev. Obudimo vero, da obstaja nekdo, ki nas ljubi, četudi pozabljamo na njega, nekdo, ki je šel na križ, čigar srce so prebodli. In prav to srce še danes gori za grešnika, za vse nas.

Ne kaže, da bi si zapirali oči in ušesa pred moralnim zlom, pred krivicami in lažmi, v katere se pogreza današnje človeštvo. Morda se človek premalo ali sploh nič ne zaveda, kako globoko je brezno greha, v katero pada in iz katerega se bo težko rešil brez posebnega posega Božje ljubezni. Papež Pij XII. se v svoji okrožnici o češčenju presvetega Srca Jezusovega sprašuje, ali obstaja nekaj, kar bi nagnilo grešnike, da bi se oklenili Boga, razen Kristusove ljubezni. In potem poudarja, da prav pobožnost do Jezusovega Srca množi in poživlja ljubezen do Kristusa. Zato isti papež ponavlja besede papeža Leona XIII.: “V presvetem Srcu Jezusovem je vse upanje. Od njega smemo in moramo prositi in upravičeno pričakovati rešitev človeštva.”
Tako lahko rečemo, da je češčenje Srca Jezusovega poroštvo in studenec edinosti, zveličanja in miru. Pri tem pa se ne smemo bati, da bi češčenje Srca Jezusovega kakorkoli zmanjševalo pomen Kristusovega križa in ljubezni do presvete evharistije. Naš Odrešenik je izlil na človeštvo vse bogastvo svojega Srca prav s tem, da je ostal pri nas v sveti evharistiji do konca sveta.

Okrožnica Pija XII. zelo priporoča, da se češčenje Srca Jezusovega poveže s češčenjem Brezmadežnega Srca Matere Božje. Bog sam je hotel, da bi pri odrešenju človeka sodelovala tudi Devica Marija. Odrešenje je sad Kristusovega križa, vendar je pod tem križem stala tudi njegova mati Marija in tako je Kristusovo trpljenje bilo najtesneje povezano z Marijinim. Zato je zelo primerno, da krščansko ljudstvo, ki je prejelo odrešenje od Jezusa Kristusa po Mariji, pridruži češčenju Jezusovega Srca še češčenje Marijinega Srca. Tako je zapisal papež Pij XII.

Kakor je trdno upal papež Pij XII. pred petdesetimi leti, da bo po posvetitvi Srcu Jezusovemu prišlo obilo duhovnih sadov na takratno Cerkev, tako tudi danes verniki upamo in verujemo, da bo Bog po češčenju Srca Jezusovega delil potrebne milosti za naš čas in naše razmere, da bi človeški rod bil ozdravljen.

Molimo in prosimo, da bi se tudi v tem času med slovenskim ljudstvom razširilo in poglobilo kraljestvo Jezusovega Srca. To je kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni. Če se pa, žal, med slovenskim narodom laže širi in prej sprejema laž kakor resnica, prej smrt kakor življenje, prej kraljestvo greha kakor svetosti, prej kraljestvo krivice in nepoštenosti kakor pa kraljestvo pravičnosti in ljubezni, potem za nas ostaja edino upanje, da bi naš narod zakorakal na pot rešitve in ozdravitve, češčenje presvetega Jezusovega in Marijinega Srca.