»Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: ‘Vstanite in ne bojte se!’«.« (Mt 17,7)

http://en.wikipedia.org/wiki/Abraham

»POJDI IZ SVOJE DEŽELE.« (1 Mz 12,1)

Slovenija je, v primerjavi z drugimi državami, po površini zelo majhna.  Za nekoga, ki se vozi v službo 100 km velja, da ima službo daleč od doma. Za nekoga, ki pa živi npr. v Franciji pa je takšna razdalja med krajšimi, saj se tam veliko ljudi vsak dan vozi v službo tudi 300 km daleč. Kakor je omejena površina naše države, tako je omejeno tudi naše razmišljanje. Zelo radi smo omejeni v razmišljanju, saj nam pogovori ne sežejo dlje kot do vremena, politike in tistih ljudi, ki jih ni v naši bližini. Podobno je tudi na področju verskega življenja. Zelo radi ohranjamo stare ljudske običaje, saj si velike noči npr. ne moremo zamisliti brez velikonočnega zajtrka, medtem ko je Slovencem dokaj tuje obhajanje velikonočne vigilije, ki je liturgija vseh liturgij, kar pomeni, da bi se je moral udeležiti vsak kristjan. Za vzornika pri tem velja gotovo očak Abraham, ki je zmogel oditi iz svoje dežele, kar lahko v sporočilu svetopisemskega besedila pomeni, da je zapustil svoje stare tradicionalne navade in se je odločil za oseben odnos z Bogom. Tudi mi smo povabljeni, da še posebej v postnem času razmislimo ali nismo morda sužnji raznih navad in razvad. Z Božjo pomočjo tudi mi začnimo nov odnos z Bogom.