»To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih« (Mr 9, 10).

https://www.youtube.com/watch?v=k1Aj_UihkV4

»ČE JE BOG ZA NAS, KDO JE ZOPER NAS?« (Rim 8,31)

Ena izmed značilnosti slovenske družbe je, da smo se navadili živeti z občutkom, da na vsakem koraku na nas prežijo nasprotniki. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da s tem občutkom živimo tudi kristjani. Katoliški mediji redno poročajo o nasprotnikih, ki naj bi delovali zoper kristjane in zoper Cerkev. Z nenehnim poudarjanjem ogroženosti od nekoga, kristjani prej izpovedujemo svojo nevero kot pa vero v Boga. Pavel v pismu Rimljanom govori, da tisti, ki je z Bogom ne more imeti nasprotnikov, saj so za kristjana vsi bratje in sestre. Zato se postavlja vprašane ali je slovenski kristjan res kristjan v pravem pomenu besede ali pa je pristal na ideološki boj, v katerem mu krščanstvo služi le kot bojni ščit. V naravi krščanstva je, da na prvi pogled ni privlačno, saj je v središču križ, ki simbolizira trpljenje in smrt. V zadnjih dveh desetletjih smo tisti, ki tvorimo slovensko družbo ustvarili ozračje, v katerem je aktualna linija najmanjšega odpora, kar pomeni, da bežimo od odgovornosti in jo radi prelagamo na državne in verske voditelje. Vprašanje je, če povprečni slovenski kristjan zares postavlja v središče križ in s tem odgovornost za življenje? Potencialni nasprotniki so tako le izgovor za kristjanovo »versko spanje«.