»Ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20, 27)

NE BOJ SE! JAZ SEM PRVI IN ZADNJI IN ŽIVI (Raz 1, 17)

Prva nedelja po veliki noči je nedelja treh imen: druga velikonočna nedelja, bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja. Z drugo velikonočno nedeljo zaključujemo velikonočno osmino, kar pomeni, da smo en velikonočni praznik v polnosti obhajali osem dni. Izraz »bela nedelja« se je uveljavil zaradi novokrščencev iz Cerkve v prvih stoletjih. Včasih so podeljevali zakrament krsta praviloma med sveto mašo velikonočne vigilije, med katero pride še posebej do izraza krstno bogoslužje. Novokrščenci, ki so bili odrasli ljudje, pa so potem prišli naslednjo nedeljo k sveti maši v belih oblačilih, zaradi česar se je za to nedeljo uveljavil izraz »bela nedelja«. Izraz »nedelja Božjega usmiljenja« pa se uveljavlja v zadnjih letih. S tem želi Cerkev poudariti potrebnost nenehnega obnavljanja krstne milosti, katero izgubljamo z grehom, v katerega ljudje nenehno padamo. Krstno milost vedno znova obnovimo z iskrenim kesanjem in pristopom k zakramentu sprave. Vse to pa prihaja od križanega in vstalega Gospoda, ki je edini odrešenik človeštva. Ne glede na ogromno število ponudb t. i. odrešenikov, je Jezus Kristus »prvi in zadnji«, ki daje polnost življenja.