»Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« (Jn 20, 21)

http://www.donbosko.si/skofije/node/21264

»VSI VERNIKI SO SE DRUŽILI MED SEBOJ.« (Apd 2,44)

Na drugo velikonočno nedeljo se v tradiciji Cerkve še posebej spominjamo novokrščencev, ki so nekdaj na to nedeljo prišli k bogoslužju v belih oblačilih. Na veliko noč, med sveto mašo velikonočne vigilije, so bili krščeni in so bili na ta način vključeni v skupnost Cerkve, ki v polnosti živi zbrana okoli evharistične mize. Tudi danes naj bi krščevali in birmovali med vigilijo, vendar se to dogaja redko, navadno le v okviru zaključka katehumenata za odrasle. Tisti, ki smo se udeležili velikonočne vigilije, smo med obredom krstnega bogoslužja obnovili krstne obljube in hkrati s tem obnovili tudi medsebojno povezanost v župnijski skupnosti. Zato lahko v resnici le tisti, ki živi iz liturgije velikonočne vigilije, zares obnavlja zavezo z Bogom in konkretno skupnostjo Cerkve, v kateri slavi Gospoda. V prvi Cerkvi je bilo samo po sebi umevno, da so bili verniki med seboj povezani kot bratje in sestre v Kristusu, saj so v resnici živeli iz zakramentov uvajanja v krščanstvo: krsta, birme in evharistije. Naša naloga je, da v sebi obnovimo zakramentalne vezi z Bogom in, da te vezi prenesemo v konkretne medsebojne odnose. Bistvo zakramentalne vezi pa je podelitev izkušnje srečanja z vstalim Gospodom.