Duhovna misel za 2. velikonočno – belo nedeljo

»Nihče ni trdil, da je to, kar ima njegova last, temveč jim je bilo vse skupno« (Apd 4,32).    

2015-16

http://www.jw.org/sl/publikacije/knjige/biblijske-zgodbe

»VSE, KAR JE ROJENO IZ BOGA, PREMAGA SVET« (1 Jn 5,4)

Kristjani verujemo, da se vsako človeško življenje začne z Božjo privolitvijo. To pomeni, da je vsak človek od Boga poslan v svet z določenim namenom. Človekova naloga pa je, da v času svojega življenja najde smisel in poslanstvo svojega življenja. Kdor je krščen, je na poseben način pridružen k Božjemu načrtu, saj z vero in krstom postane Božji posinovljenec. Božji Sin, Jezus Kristus, je s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, dokončno prebil pregrado smrti in vse, ki verujejo, postavil v območje nesmrtnosti. Kdor je rojen »iz Boga, premaga svet« (1 Jn 5,4), kar pomeni, da tisti, ki živi z Bogom premaga vse fizične zakonitosti, ki v času in prostoru veljajo v minljivem svetu. Ljudje pa večino svojega življenja porabimo prav za ohranjanje življenja v fizičnem pomenu besede. V službo hodimo predvsem zaradi lastnega fizičnega preživetja in preživetja svojih družin. Vprašajmo se: »Ali je smisel življenja samo fizično preživetje, ob dejstvu, da bomo na koncu vsi tako ali tako umrli?« Gospodovo vstajenje nam govori, da je za naše življenje bistveno, da smo polni Svetega Duha, kar pomeni, živeti onstran fizičnih zakonitosti in biti s tem deležen večnega življenja.