»Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte.« (5 Mz 4, 3)

TO LJUDSTVO ME ČASTI Z USTNICAMI (Mr 7, 6)

Kaj je pri molitvi pomembnejše: količina molitve ali usmerjenost srca?
Vsi bomo takoj odgovorili, da usmerjenost srca. V vsakdanjih pogovorih, ki se nanašajo na molitev, pa večkrat govorimo o količini molitve. Nekdo se mi je pohvalil da na dan zmoli štirinajst rožnih vencev. Vse lepo in prav, če je ves čas molitve srce usmerjeno v Boga. Po drugi strani pa je naša kronična težava raztresenost pri molitvi. Ali raztresenost ne izvira ravno iz tega, ker želimo skozi dan spraviti iz sebe določeno količino molitev, ne glede na njihovo kvaliteto? Našo kvaliteto odnosa z Bogom lahko primerjamo na odnosih z ljudmi. Če nam je neka oseba simpatična, se ne bo nikoli zgodilo, da bi bili v pogovoru z njo raztreseni tako da bi ob tem razmišljali o nečem povsem drugem. Če je naše srce resnično ljubeče usmerjeno v Boga, ne bomo nikoli raztreseni, ampak se bomo s hrepenenjem pogovarjali z njim. Besede Svetega pisma: »To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene«, veljajo tudi za vsakega izmed nas. Vzemimo si jih k srcu in premislimo ali je naša ljubezen do Boga le na naših ustnicah ali pa je tudi v naših srcih?