»Kadar slišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!« (Ezk 33, 7)

ČE TVOJ BRAT (SESTRA) GREŠI … (Mt 18, 15)

V prvih stoletjih je bil »bratski opomin« eden izmed bistvenih delov pastoralnega delovanja v Cerkvi. Če je nekdo pri kom opazil, da greši, ga je bratsko opomnil, zato da bi se zopet vrnil na pravo pot. Danes se je bratski opomin že skoraj čisto izgubil, saj če nas nekdo opomni, zaradi kakšne dvomljive stvari, se takoj počutimo ogrožene in jemljemo opomin kot napad na našo osebnost. Težko je biti sodnik sam sebi. Če smo npr. po obrazu zamazani, bomo sami to težko opazili. Prej nas bo opazil tisti, ki nas bo srečal ali govoril z nami. Tako bo njegovo opozorilo, da smo umazani, dobrohoten opomin, da bi umazanijo čimprej odstranili. Enako velja za umazanijo na duhovnem področju. Če nekdo prej opazi, da grešimo, kot pa mi sami, to ne pomeni, da je zdaj nekaj hudo narobe, ampak smo lahko tistemu, ki nas opomni hvaležni, da bomo z njegovo pomočjo skušali zaživeti osvobojeni od greha. Glede na to, da smo Slovenci za takšne stvari zelo občutljivi, bomo rabili kar nekaj časa, da se bo naša miselnost spremenila. Zaupajmo! Pri Bogu ni nič nemogoče.