Duhovna misel za 25. nedeljo med letom

»Prosite, pa ne prejemate, ker slabo prosite – namreč za to, da bi to porabili za svoje naslade« (Jak 4,3).

2015-39

http://www.jw.org/sl/publikacije/knjige/jezus/delovanje-po-galileji

»SIN ČLOVEKOV BO IZROČEN V ČLOVEŠKE ROKE« (Mr 9,31)

Jezusa je življenjska pot vodila v Jeruzalem, kjer je trpel in umrl na križu in po treh dneh vstal od mrtvih. Svojim učencem je to povedal večkrat, v evangelijih je izpričano, da trikrat. Jezus samega sebe večkrat imenuje tudi Sin človekov, s čimer želi še bolj poudariti bližino človeku. Najpomembneje pa je to, da se je dal ljudem popolnoma na razpolago. Njegova življenjska pot se je končala na križu, kamor ga je pripeljala človeška hudobija. Tudi danes se Sin človekov daje ljudem popolnoma na razpolago, ne glede na to, kaj posamezniki ali skupine ljudi z njim naredijo. Nekateri imajo z njim oseben odnos in ga postavljajo v središče svojega življenja. Nekateri pa ga tudi danes skrunijo z malomarnim odnosom. Žal ga marsikdo malomarno prejema v svetem obhajilu. Prav tako ima marsikdo malomaren odnos do Njegove besede. Samo poglejmo sami sebe, če pri sveti maši res v popolni zbranosti poslušamo oznanilo Božje besede. Prav tako se vprašajmo ali so naša srca zares goreča v trenutku, ko kruh in vino postaneta telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa? Prihodnost krščanstva bo v glavnem odvisna  od našega odnosa do Gospoda.