»Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« (Mr 10, 9)

NI DOBRO ZA ČLOVEKA, DA JE SAM (1 Mz 2, 18)

Na teološki fakulteti nam je profesor (sedanji mariborski nadškof) pri predavanju o zakramentu svetega zakona povedal, da je dolžnost vsakega kristjana, da se poroči. Kdor ostane samski, lahko ostane samski samo iz upravičenega razloga, ki pa je lahko samo Božje kraljestvo. Vendar pa tudi tisti, ki se poroči, se poroči iz razloga, da bo skupaj s svojo ženo (možem), širil Božje kraljestvo. Marsikdaj lahko slišimo, ko nekdo govori, da se zakonci ne morejo v takšni meri posvetiti delu za Božje kraljestvu, kot pa tisti, ki ostanejo neporočeni. To je zmotno mišljenje, ki lahko vodi v zmanjševanje vrednosti zakramenta svetega zakona. Tako poročeni kot samski kristjani smo dolžni oznanjati Božje kraljestvo, razlika je le v načinu. Če je nekdo poročen in pravi, da bi lahko brez žene bolj širil Božje kraljestvo, potem gotovo ne razume bistva zakramenta svetega zakona. Bistvo krščanskega zakona je v tem, da mož in žena, združena v eno telo, posvečena v Jezusu Kristusu oznanjata evangelij vsemu stvarstvu, v prvi vrsti svojim otrokom. Zakrament zakona je vstopno mesto za ustanovitev »domače Cerkve«, ki je osnovna celica, iz katere izhajajo novi kristjani in iz katere izhaja nova svežina evangeljskega oznanila.