Pridiga mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja:

In potem je sledilo, kar smo slišali v drugem berilu. Kristus, od mrtvih vstali, poslednji zmagovalec, je s čudežnim spreobrnjenjem preganjalca Savla v apostola Pavla, spremenil usodo Cerkve in kristjanov v Damasku. V sovražnem taboru si je izbral sodelavca, ki je pozneje oznanjal širokost in dolgost, visočino in globočino in vse spoznanje presegajočo Božjo ljubezen in o tej ljubezni je prav on, Pavel – nekdanji sovražnik – zapisal najlepši hvalospev, ki ga je človeško uho slišalo, hvalospev, ki ne spada samo v vrh svetovne književnosti, marveč v vrh Svetega pisma. Tako se maščuje samo Bog, da iz sovražnika naredi svojega prijatelja – apostola. Z apostolom Pavlom je prišel v apostolski zbor prvi izobraženec. Vsi drugi apostoli so bili preprosti ribiči. In Pavlu je bilo dano, da je globlje kakor drugi apostoli, doumel silni prelom iz Stare v Novo zavezo, prehod od Mojzesove postave v Kristusov evangelij, iz judovskega templja in sinagoge v Kristusovo Cerkev. Po spreobrnjenju in krstu je sam Kristus dopolnil Pavlu njegovo spoznanje in razširil njegova obzorja in uvide v Božje skrivnosti. V arabski puščavi je Pavel bil deležen posebnega razodetja. Sam Kristus ga je usposobil, da je ponesel njegovo ime v Evropo in ves svet. Pavel je krstitelj Evrope. On je krstil prvega evropejca v Filipih. Z njim je odbila ura evangelizacije in oznanjevanja evangelija za Evropo in vse njene narode. In potem, ko so mu padle vse luskine z njegovim oči, ko je dokončno spregledal in spoznal Kristusa kot svojo Pot in Resnico in Življenje, je s svojim oznanjevanjem dopolnil delo drugih apostolov. In ko je na apostolskem zboru v Jeruzalemu dobil potrditev svojega dela, “desnico vzajemnosti” od Petra in drugih apostolov, je prav ob apostolskem prvaku Petru postal “drugi steber Cerkve”. On, ki je Cerkev zatiral in preganjal, je ob spoznanju, ki ga je prešinilo v svetlobi pred Damaskom, najlepše razložil skrivnost Cerkve. Noben teolog ga ni presegel in ga tudi ne more preseči, ker Pavel je gradil svoje oznanjevanje in razlago, svojo teologijo ne na lastnem umevanju in umovanju, ne na filozofiji ali ideologiji, ampak na srečanju z vstalim Kristusom. Kristusovo vstajenje in njegovo božanstvo, to je vir njegovega nauka pa tudi njegove moči za vse apostolske podvige in napore vse do mučeništva. Bratje in sestre! Morda ste bili že kdaj v baziliki apostola Pavla v Rimu. Visoko v apsidi nad glavnim oltarjem ste lahko zagledali veličastni mozaik, ki predstavlja Kristusa – Pantokratorja – to pomeni Kristusa kot Gospodarja neba in zemlje. Iz tega mozaika najbolj izstopajo Kristusove oči. Kristusov pogled. Na katerokoli mesto se v baziliki – pri Pavlovem grobu postavimo, vedno čutimo, da nas Kristus gleda, na sebi čutite njegov pogled. Z željo, do bi ob poglabljanju v osebnost, življenje in oznanjevanje apostola Pavla začutili v sebi in na sebi Kristusov pogled, slovesno razglašam po navodilu sv. očeta Benedikta XVI. za našo Mariborsko nadškofijo začetek jubilejnega Pavlovega leta, ki bo trajalo od danes do praznika sv. Petra in Pavla naslednjega leta (2009). Amen.