»Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« (Lk 3, 11)

GOSPOD TE JE REŠIL OBSODBE (Sof 3, 15)

Smo se že kdaj skušali vživeti v življenje nekoga, ki mu je sodišče izreklo smrtno obsodbo? Smo že kdaj pomislili kaj bi bilo z nami, če bi nas Bog, po grehu Adama in Eve, prepustil samim sebi? Če primerjamo prvi in drugi primer vprašanja, bi bilo za nas bolje, če bi nas sodišče obsodilo nas smrt, kot pa, če bi nas Bog prepustil samim sebi. Če je človek obsojen na fizično smrt, lahko kljub temu upa, da bo po smrti našel večno srečo pri Bogu. Če pa nas zadane duhovna smrt pa to pomeni obsodbo na večno trpljenje. Bog Oče je poslal na svet svojega Sina, da bi žrtvoval samega sebe za greh Adama in Eve in za greh vsega človeštva. Z njegovo smrtjo na križu greh in smrt nimata več moči. Pred človeka je postavljen samo en pogoj: da Jezusu Kristusu omogoči prebivati v središču srca. Ker je Jezus Kristus nesmrten, je nesmrten tudi tisti, ki živi z Jezusom Kristusom. Adventni čas je čas, ko obnavljamo svoja srca za bivališče Božjega Sina. Ni pomembno, kako bomo v svojih domovih postavili jaslice, bolj pomembno je, na kakšnem mestu bo v našem življenju Gospod Jezus Kristus. Od naše svobodne volje je odvisno ali bo vstopil v naše srce ali pa ga bomo še naprej, za nedoločen čas, pustili čakati.