»Ne godrnjajte drug nad drugim, bratje, da ne boste obsojeni.« (Jak 5, 9)

http://catholicnotebook.blogspot.com/2010/12/reflection-on-gaudete

»ALI SI TI TISTI, KI MORA PRITI?« (Mt 11, 3)

V evangeliju beremo, da je tudi Janez Krstnik, padel v precep ali je Jezus pravi Odrešenik ali pa naj čakajo drugega? (Mt 11, 3) Ta primer je eden izmed množice primerov v Svetem pismu, ko tudi največje osebe, pokažejo svojo človeško šibkost. Za Janeza Krstnika je Jezus rekel, da »med rojenimi izmed žena ni vstal večji od Janeza Krstnika.« (Mt 11, 11) Iz tega je razvidno, da Jezus ne gleda na človekove herojske sposobnosti, ampak je bistvenega pomena človekovo zaupanje v Boga. Janezov dvom je pozitivnega značaja, kar pomeni, da njegova vera ni bila nekaj samo po sebi umevnega, ampak se je moral o njej vedno iskreno vpraševati. Zato se ne smemo ustrašiti, ko nas obdajajo verski dvomi, ampak je to le priložnost, da pri sebi preverimo moč naše vere. O veri se ne sprašuje le tisti, ki živi zgolj na podlagi tradicionalne predaje verskih običajev, ker za to vera ni potrebna, ampak zgolj vprašanje po materialni koristi, npr. kaj moram storiti, da bom prišel v nebesa? Pravi vernik pa se nenehno sprašuje o lastni verodostojnosti pred Bogom. Ob se zaveda lastne omejenosti in grešnosti, hkrati pa v veri in zaupanju v kliče Gospoda.