»Kristus ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka, ampak v sama nebesa« (Heb 9,24).

http://www.sladkagora.com/wp-content/uploads/2012/11/OZ-november-2.pdf

»VSI SO NAMREČ VRGLI OD SVOJEGA PREOBILJA« (Mr 12,44)

Znana legenda pripoveduje o kralju, ki je svoje podložnike povabil na gostijo. Rekel jim je, da bo poskrbel za vse, razen za vino. Podložnike je prosil, naj vsak prinese steklenico vina. V dvorani, kjer so imeli gostijo je bil pripravljen prazen sod, da bi gostje ob prihodu vanj vlili svoje vino. Res je vsak prišel s steklenico, katere vsebino je vlil v sod. Nato je kralj iz soda natočil tekočino v svojo čašo. Zgodilo pa se je, da je bila namesto vina v sodu čista voda. Vsak izmed gostov je namreč mislil, da se ob obilici vina, ki ga bodo prinesli drugi, ne bo poznalo, če bodo oni v sod natočili vodo. Ker so vsi razmišljali enako, je bila na gostiji namesto vina voda. Ta legenda nam govori resnico o nas samih. Ko je potrebno prispevati za cerkvene ali druge dobrodelne namene, mislimo, da sicer moramo nekaj dati, ampak bomo dali malo, saj bodo drugi dali več namesto nas. Jezus nam daje za zgled ubogo vdovo. Ona je v nasprotju z drugimi, ki so dajali v tempeljsko zakladnico od svojega preobilja, dala vse, kar je imela. Vdova nas tako uči, da je potrebno Bogu dati na razpolago samega sebe v celoti, brez kakšnih koli zadržkov. Smo tudi mi pripravljeni dati Bogu vse?