Odkar poznam svetega Martina in njegov
življenjepis, me je najbolj motil njegov plašč. Zakaj? Vedno sem se ubadal z
vprašanjem, zakaj je beraču dal samo polovico svojega plašča in ne celega? Šele
v ponedeljek, ko sem se odpravljal na kosilo, se mi je posvetilo. Če bi Martin
dal beraču cel plašč, potem bi bil berač v boljšem položaju kot on. Ker pa je
dal samo polovico plašča, sta postala oba enakovredna. Martinov plašč ni bil
izključno njegov, saj je bil to Božji dar, zato je bila njegova dolžnost deliti
plašč z beračem. Pri naši dobrodelnosti
se moramo varovati dveh skrajnosti: da bi zbujali pozornost s preveliko
radodarnostjo, zato da bi nas potem ljudje hvalili ter, da bi dajali od svojega
preobilja. Če bomo delili pravično, v primeru sv. Martina polovico, potem bomo
ljudje resnično postajali bolj enakovredni in enakopravni. Naj bo sveti Martin
priprošnjik za moder odnos do solidarnosti z drugimi in da bi znali v ubogih
prepoznati Kristusa.
»S svojo stanovitnostjo
si boste pridobili življenje.« (Lk 21, 19)
Evangelij
za naslednji teden
Tisti
čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil,
naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi
vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski
kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski
kralj.« Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu
govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovoril
in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po
pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni
storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje
kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
(Lk 23, 35–43)