»Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno« (1 Kor 1, 27)

Ko govorimo o ubogih, verjetno najprej pomislimo na ljudi, ki nimajo dovolj sredstev za materialno preživetje. V tem primeru govorimo o revščini, ki dejansko pomeni pomanjkanje nečesa. Ko govorimo o uboštvu pa mislimo na tiste, ki usmerjajo svoj pogled navzgor, proti Bogu. V slovenščini beseda »ubog« pomeni biti v Bogu. To pa pomeni, da ne postavljam na prvo mesto stvari, ki so minljive, ampak hočem biti usmerjen proti presežnemu, neminljivemu Bogu. Uboštvo pomeni izprazniti samega sebe vseh nepotrebnih navezanosti na ta sveti. Svoje srce izpraznim zato, da lahko sprejmem Boga v središče življenja, ker se zavedam, da sem lahko edino z Njim vesel, blažen, bogat, kar pomeni beseda »blagor«. Vzroke za splošno krizo lahko zato iščemo v pomanjkanju zavzetosti za iskanje Boga in ne toliko v pomanjkanju sredstev za materialno preživetje. Splošna kriza se bo končala takrat, ko bomo ljudje zaživeli obogateni z Božjim življenjem.

Evangelij 5. nedelje med letom

»Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5, 13–16)