»Kakor ovce ste namreč blodili, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.« (1 Pt 2, 25)

http://radio.ognjisce.si/sl/118/utrip/4193/

»JAZ SEM VRATA.« (Jn 10, 9)

Četrta velikonočna nedelja je nedelja duhovnih poklicev, imenujemo jo tudi »nedelja dobrega pastirja«. V Cerkvi na Slovenskem smo že tri desetletja priče konstantnemu pomanjkanju duhovnih poklicev. Svoje vitalne moči že izgublja »zlata generacija« sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da bo duhovniški poklic postal že skoraj arheološka znamenitost. V nasprotju s tem dejstvom marsikdo misli, da je duhovnikov tolikšno število, da samo čakajo, kdaj bodo lahko izpolnili vsakršno željo vernikov. Glede na to, da se v vseh letih upadanja duhovniških poklicev nismo niti soočili z obstoječim dejstvom, kaj šele, da bi ga začeli reševati, je veliko vprašanje, če bomo znali čez nekaj let, ko bo duhovniških poklicev le še za vzorec, pravilno reagirati. Lahko smo hvaležni mnogim molitvenim zvezam, odborom in komisijam za duhovne poklice, ki opravijo veliko delo. Vendar je za število, predvsem pa kvaliteto duhovnih poklicev premalo zgolj delo na institucionalni ravni. Ljudi je potrebno od začetka življenja vzgajati, da biti krščen pomeni, imeti v sebi duhovni poklic. Vera in krst pomeni za posameznika vstopiti skozi vrata večnega življenja. Kakšna pa je vera krščenih, pa je veliko vprašanje?