Duhovna misel za 5. navadno nedeljo

Grehi, ki se jih ne spovemo

Trije testi

Katere so značilnosti pristnega kesanja? Lahko rečemo, da so tri:
1. Odkritost
S pogumno odkritostjo, ki razkriva lastne napake, nedvomno odklanjamo zlo. Odkritost do lastne vesti, do Boga, do spovednika je zelo močno zagotovilo, da je prekinitev z zlom na dobri poti. Po drugi stani pa preveč zavzeto iskanje spovednika, ki ne bi bil moteč, razkriva dvojnost in voljo, nagnejno k zlu. Razkriva željo po neiskreni spovedi.
Vélika žena Adriana von Speyr o odkritosti pri zakramentu razmišlja takole: “Biti moramo neizprosni sami s seboj, gledati Gospodu v oči in se prepustiti njegovi resnici… Zakrament odpuščanja ni psihološka zadeva, ko razmišljamo o sebi in gledamo vase, gre za vprašanje kako se približati Bogu. To pa dosežemo samo z močno voljo, da se pokažemo Bogu taki, kakršni smo.” In opominja: “Dobro pazimo, da obtožba ne bo klepet”.

2. Odločitve, povezane s kesanjem
Gre za dokaj dober test. Pri izpovedovanju grehov smo lahko zelo iskreni. Vendar se utegne zgoditi, da nismo ravno tako iskreni v želji, da se ločimo od greha. Pomembno je povedati greh, vendar je še bolj pomembno, da odločno sklenemo, da se bomo ločili od njega. Odločitve, ki naj bi bile veljavne in zanesljive, bi morale ustrezati tem značilnostim:  

– da so natančne         

– da so konkretne         

– da so primerne      

Če odločitev ni določena, je malo verjetnosti, da se bo vzdržala ob srečanju z našo slabostjo. Malo je verjetno, da se bo upirala času, da bi ostala stanovitna. Medla odločitev ni poroštvo za varnost. Odločitev brez določenih okvirov nima vpliva na naše praktično življenje. Odločitev mora biti tudi stvarna. Če se ujema s stvarnostjo, ni bojazni, da popusti v podrobnostih. Bolj se odločitev spušča v določene podrobnosti, več dobrih zagotovil nudi. Končno morajo biti odločitve tudi primerne. Napake, ki se nas je oprijala, ne bomo popravili, če si bomo samo umišljali, da moramo biti previdni. Ob  podrtem zidu ne zadošča, da postavimo le nekaj količev. Zavihati si moramo rokave, stopiti do tistega, ki je za to pristojen, in delo opraviti do konca. Odločitve niso obliž, ki bi ga zlahka prilepili na zlo. Če gre za raka, obliži niso primerni.

3. Poprava
Če je kesanje resnično, globoko, je treba storjeno zlo popraviti. Ko ga popravljamo, imamo resnično željo, da bi se ločili od zla. Kajpak mora biti porava primerna. Prešustva ne bomo popravili z molitvijo rožnega venca. Kriveice ne bomo popravili, če bomo dajali vbogajme. Poprava mora znova postaviti tisto, kar je bilo porušeno. Storiti je treba vse, kar je možno storiti. Mnoga zla ne moremo popraviti kar tako, vendar se mora porajati vprašanje vesti. Odkrito se moram vprašati, ali je res nemogoče popraviti vse storjeno zlo? Kaj pa v tem trenutku lahko storim? Da bi svoji vesti, Bogu in tistemu, komur sem storil zlo, dal konkretno znamenje, moram iznajti tako znamenje, ki bo dokaz, da se kesam. Von Speyr pravi: “Grehov se moramo izpovedati kot stvari, ki morajo izginiti, in ne kot nadležnih zadev, zaradi katerih nam je žal.” Zagotovo je najbolj zanesljiva pot, da bi greh izginil, poboljšanje.

Če ne popravimo storjenega zla
– je znamenje, da nismo dojeli resnosti lastnega zla,        

– je znamenje, da obstaja čustvena vez z zlom,        

– je znamenje, da še ne obstaja resna volja po boju,        

– je znamenje, da še ni bila vzpostavljena niti najmanjša ograditev od zla.

Poprva storjenega zla je vedno ograditev od zla. Bolj je resna in stvarna, bolj pomeni ograditev.

 Kaj na bi svetovali v praksi?
– Če se povzroči nered, je treba s Kristusovo močjo narediti red.      

– Če se druge prizadene in se jim povzroči duševne rane, je treba te rane zaceliti s kristusovo močjo.            

– Če primanjkuje odgovornosti:

* se je treba prizadevati za odgovornost in      

* poskrbeti, da se ne pade več.
Kristusova moč nam pomaga in daje zanesljivo poroštvo. Zato je treba za spoved veliko moliti pred prejemom zakramenta in po njem. Kdor ne bo veliko molil, je malo verjetno, da se bo globoko soočil z lastno odgovornostjo. Kdor ne bo molil, je malo verjetno, da bo izbral kaj primernega, kar ga bo dokončno odrnilo od zla.