Daj nam bolje razumeti skrivnost Cerkve, da bo nam in vsem ljudem učinkovitejši zakrament odrešenja.

Smo sredi postnega časa. Vsi smo poklicani k pokori in spreobrnjenju: kot posamezniki, kot zakonci in starši, kot župnijsko občestvo in kristjani. V tednu družine smo premišljevali, kako Božjo besedo poslušamo, jo premišljujemo in še zlasti, kako po njej živimo.
Na začetku človeške zgodovine in na pragu nove zaveze stoji zakonski par. Medtem ko iz Adamovega in Evinega zakona izvira zlo, rojeno po izvirnem grehu, se iz Jožefovega in Marijinega zakona razliva po vsem svetu milost in svetost. Odrešenik je začel svoje delo odrešenja po tej deviški in sveti zvezi, da očisti in posveti družino, ki je svetišče ljubezni in zibelka življenja. Svetega Jožefa je Bog poklical, da je kot oče skrbel za Jezusa. Njegovo življenje je bilo služenje, žrtvovanje; svoje srce in vse svoje moči je v ljubezni daroval Mesiji, ki je pod skrbnim varstvom odraščal v njegovi hiši. Danes se spomnimo predvsem na naše očete. Njihovo poslanstvo ni lahko in marsikaj jih teži. Njihova vloga se hitro spreminja, njihova narava pa je drugačna. Veliko očetov, zaradi zunanjih pritiskov ne prepozna več svojega poslanstva – poslanstva varuha in skrbnika družine. Sploh pa izginja podoba očeta, ki kleče priznava svojo nemoč in prosi Boga za pomoč. V sodobnem svetu se razblinja tudi podoba moža, ki je zvest svoji besedi, ki izpolni, kar obljubi, in ki vedno ravna častno in pošteno. Težko je v takem svetu vztrajati in ravnati po svoji vesti. Zato naši očetje še kako potrebujejo našo molitev in našo ljubezen. V mesecu marcu smo praznovali god svetega Jožefa. Ozrimo se k njemu – naj bo današnjim očetom zgled poštenja, zvestobe, trdne vere, živega upanja in goreče ljubezni. V življenjskih bojih naj se od njega učijo poslušnosti Božji besedi in zvestobe poslanstvu, ki jim je zaupano.

MISEL

Čim bolj se človek trudi za dosledno, zgledno življenje, toliko več nasprotnikov ima. Vsakdo bi rad bil čist, prozoren in neomadeževan. Ker večini to ne uspeva, ne dovolijo, da bi komu drugemu to uspelo. Zato z zavistjo in odporom gledajo vsakega, ki je korak pred njim. Zato se je treba sprijazniti z različnimi oblikami neprijaznosti, zahrbtnosti. To je tisti vsakodnevni boj, ko je treba biti pokončen in jasen glede življenjske usmeritve. Zmagajo navadno le tisti, ki vedo, kaj hočejo, in niso osamljeni na svoji poti. Bog je njihov spremljevalec in voditelj.