V tem tednu začenjamo devetdnevno pripravo na prihod Svetega Duha. Presenetil me je uvodnik v majniško številko Ognjišča, kjer Gregor Čušin tako duhovito ubesedi tudi moje misli: »Hecno je … Nisem še videl vetra.
Vidim drget regratove lučke tik pred eksplozijo … in tisoče malih belih padalcev … Vidim valovanje morja in žitnega polja … Vidim jadro, ki se napne … Vidim ptice leteti … in kdaj pa kdaj kakega zmaja, ki se je strgal z vrvice ter pobegnil iz otroške igre … Vidim oblake prahu in vrtnice peska … Vidim smeti … in kdaj kako polivinilasto vrečko drveti prek neba za zmajskimi sanjami … Vidim lomljenje vej in podrta drevesa …
In slišim pesmi v krošnjah … Gozd včasih zapoje kot združeni zbori koroških Slovencev …  Slišim butanje polknic, loputanje vrat … in se prestrašim … Slišim šepetanje v visoki travi … in skrivnostno žvižganje med podstrešnimi tramovi …
In čutim … udarce in nežnost … bičanje in božanje … rezek mraz in toplo puhtenje …
A vetra, priznam, še nisem videl.
A ne dvomim, da je … Ker ga čutim in slišim. Ker opazujem, kaj počne! In je hecno …
Tudi ljubezni še nisem videl. Mislim – Ljubezni! Le opazujem (in občudujem), kaj počne. In jo čutim. Občutim. Ter poslušam.«
Tudi mi stopamo v te »Majniške misli« in pričakovanje Svetega Duha.