»Zasmilil se mu je, iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: Hočem, bodi očiščen« (Mr 1,41).

http://reformsi.blogspot.com/2014_01_01_archive.html
»VSE DELAJTE V BOŽJO SLAVO«. (1 Kor 10,31)

»Zasmilil se mu je, iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: Hočem, bodi očiščen« (Mr 1,41).
Ljudje večino svojega življenja preživimo v skrbi za lastno preživetje in za preživetje družine. Ob skrbi za vsakdanji kruh pa večkrat pozabimo na višje vrednote, kot je golo fizično preživetje. Če skrbimo samo za to, potem življenje nima nobenega smisla, saj bomo, kljub obilici materialnih dobrin, prej ali slej morali zapustiti ta svet. Ob misli na smrt nam lahko postane jasno, da smo ob smrti vsi ljudje čisto enaki. Nihče še ni ubežal smrti in tudi nikoli ne bo. Res je, da je skrb za preživetje povsem naravna zadeva, vendar pa ni najpomembnejša. Za človeka je najpomembnejše, da se vsak trenutek zaveda, da je njegovo življenje čisti Božji dar, za katerega nima prav nobene zasluge. Ob tem izhodišču lahko človek vsak trenutek svojega življenja jemlje samo še kot dodaten bonus za zahvalo Bogu. Ne glede na to kaj počnemo, je prva naloga človeka, da slavi in hvali Boga za življenje. Bog pa nas ni ustvaril samo za zemeljsko bivanje, ampak nas želi imeti ob sebi tudi v večnosti. Kristjani imamo dolžnost, da smo znanilci večnosti, saj po življenju iz Božje besede in zakramentih živimo večnost že v zemeljski dimenziji bivanja. Ob vstopu v postni čas se lahko vprašamo, ali naš način življenja zares kaže na Boga?