»Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen«     (1 Jn 4, 8).    

http://www.jw.org/sl/publikacije/knjige/biblijske-zgodbe

»VSTANI! TUDI JAZ SEM SAMO ČLOVEK« (Apd 10,26)

Zgornji naslov je vzet iz srečanja apostola Petra in rimskega stotnika Kornelija. Ko je Kornelij srečal Petra, je pred njim padel na kolena, to pa Petru ni bilo všeč, saj je bilo klečanje znamenje, da ga Kornelij obravnava kot božanstvo. Nekaj podobnega sta doživela tudi Pavel in Barnaba, ko sta v Listri ozdravila hromega človeka. Tudi onadva so ljudje, ki so bili priče čudežu, razglasili za boga v človeški podobi, kar sta oba, podobno kot Peter, odločno zavrnila. Tudi danes obstaja nevarnost, da bi ljudje po božje častili duhovnike, ki so prinašalci Božjih skrivnosti. Tudi, če ima duhovnik v moči službenega duhovništva moč spreminjati kruh in vino v Kristusovo telo in kri, to nikakor ne pomeni, da je nekaj več, kot drugi ljudje. Zakramentalne moči nima sam iz sebe, ampak izključno zaradi Božje moči. Duhovnik je čisto navaden človek in ga nobena druga stvar ne dela več, kot le človeka. Še danes se kdaj zgodi, da kdo pred duhovnika poklekne. To je sicer lahko izraz spoštovanja, obenem pa lahko to hitro preide v malikovanje. Imejmo v zavesti, da smo vsi ljudje, kljub različnim nalogam, vredni enakega dostojanstva.