Pouči modrega in bo še modrejši, pouči pravičnega in bo napredoval v spoznanju. Temelj modrosti je strah Gospodov in spoznanje Presvetega je razumnost.
Knjiga pregovorov
Razlaga knjige pregovorov
Modrost si je izklesala sedem stebrov. Bog je po ustvarjenju sveta oblikoval človeka po Kristusovi podobi, da bi vanj veroval in izponjeval njegove zapovedi. Zato mu je podelil sedem darov Svetega Duha. Ti darovi po daru umnosti vzbujajo dar moči, z darom moči pa kažejo dar umnosti. Tako ti darovi gradijo duhovnega človeka, ga utrjujejo v veri in mu omogočajo udeležbo v nadnaravnem življenju.
Božja modrost je nalila vina in pogrnila mizo. V človeka, v katerem je pomešana duhovna in telesna narava, Bog vliva kakor v vrč, poln vina, znanje o ustvarjenih rečeh in o sebi samem kot stvarniku vsega. Učinek tega je spoznanje božje resničnosti, ki nas prevzame kakor vino. Tako hrani po daru moči duše sam s seboj kakor s kruhom iz nebes. Bogati jih in osrečuje s svojim naukom ter vse to daje kakor hrano za duhovno gostijo vsem, ki se je hočejo udeležiti.
Modrost je razposlala svoje služabnike z glasnim pozivom h gostiji. Razposlala je apostole, da služijo boji volji kot oznanjevalci evangelija. Ta izhaja iz Svetega Duha in je zato nad pisano in naravno postavo in kliče vse h Kristusu. Z njegovim učlovečenjem se je uresničilo brez pomešanja čudovito združenje božje in človeške narave v eno osebo. Ta po glasniku kliče: Kdor je nespameten, naj pride k meni. To je: Kdor je nespameten in v srcu misli, da ni Boga, naj zavrže nevero in se v veri spreobrne k meni in spozna, da sem jaz Gospod in stvarnik vsega. Tistim, ki potrebujejo modrost, govori: pridite in jejte z menoj kruh, in pijte vino, ki sem vam ga nalila. Tistim, ki nimajo del vere, čeprav so polni vzvišene znanosti, pravi: Pridite in jejte moje telo, ki daje moč kakor kruh; pijte mojo kri, vino, ki vas razveseljuje z znanjem in vas dela božje. Združil sem namreč kri z božanstvom za vaše odrešenje. škof Prokop iz Gaze
KAJ PA VI PRAVITI, KDO SEM? (Marko 8, 27-30)
Vpraša Jezus učence in nas, ki smo do tu hodili z njim. “Ti si Kristus,”… Dokler si bomo zastavljali vprašanja o njem, ne bomo razumeli ničesar! Po malem začenjamo razumeti, ko pustimo, da nam zastavi vprašanje. Ne on, mi smo poklicani, da se izjasnimo. Doslej nam je predložil svojo ponudbo; zdaj pričakuje naš odgovor: “Odgovori mi in ti bom odgovoril.” Krščanstvo je odgovor na vprašanje, ki mi ga on zastavlja: “Kdo sem jaz zate?”
Jezus je Kristus. “Kristus” je postal skoraj njegov priimek. Marko ga tako imenuje v naslovu in naredi, da ga zdaj prepoznajo. Tako povrne tej besedi njen prvotni pomen. Očistil je gobave in naredil, da hromi hodijo, ozdravil je roke, da bi se ga dotaknili in prejeli od njega življenje, obudil je mrtve in jim dal jesti kruh, ki nasiti, ozdravil je ušesa, da bi poslušali Besedo, in vid, da bi kontemplirali Slavo. Četudi je zelo človeška, je ta vera veljavna, kot prva stopnja.
Učenec je tisti, ki odgovori na Jezusovo vprašanje: “Kdo sem jaz zate?” Vera ni prenosljiva. Vsakdo je poklican, da da svoj odgovor, da ga spoznava, ljubi in hodi za njim, čeprav še nepopolno. Jezus je do tu izpolnjeval naša hrepenenja, vendar skoraj samo zato, da bi nas pritegnil in pripravil, da bi prejeli dar, ki presega vsako naše pričakovanje. Pritegnil nas je k sebi, da bi mu zaupali. Odslej nam bo prenehal dajati darove. Naše oko bo moralo preiti od njegove prazne roke na njegovo obličje in prodreti v njegovo srce, vir vsakega daru. Kajti Bog je ljubezen in ne želi nič drugega kot ljubiti in dati samega sebe ljubljenemu. Drugi del evangelija nam ga bo prikazal takšnega in bo dosegel vrh na križu, kjer bo izvršil polno razodetje samega sebe v darovanju sebe.
Mi smo v nevarnosti, da ostanemo zaprti v prvem delu, ne da bi kdaj spoznali Gospoda. Kajti ne iščemo njega, ampak njegove darove, in ga poistovetimo z njimi ter ga tako skrčimo na malika, obešalnik svojih želja ali prikazen svojih strahov.