»Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj.« (Mt 3,17)

Foto-vir: http://zupnija-metlika.rkc.si/joomla/
»MOJ IZVOLJENI, KI SE GA VESELI MOJA DUŠA« (Iz 42,1)

Božja beseda na praznik Jezusovega krsta nam predstavi Jezusa, ki kot tridesetletni mož stoji v vrsti z grešniki, ki čakajo na krst Janeza Krstnika. Jezus tako že na začetku javnega delovanja pokaže, da je prišel na svet zato, da bi dokončno uničil greh in osvobodil človeka, ki je zaradi greha obtičal v izgubljenem stanju. K Janezu Krstniku so prihajali tisti, ki so grešili, vendar so se svojih grehov pokesali in so s simbolno gesto potopitve v reko Jordan, bili grehov tudi očiščeni. Jezus pa ni imel nobenega greha, zato mu niti ni bilo potrebno biti v vrsti med grešniki. Vendar je s svojim dejanjem jasno izpričal, da se je spustil na raven vsakega človeka, ki priznava svoj greh. Jezus se s krstom v Jordanu usmeri na pot proti Jeruzalemu, kjer s smrtjo na križu dokončno uniči greh in smrt ter tako uresniči Očetovo voljo. Jezusovo delovanje na zemlji je v popolni poslušnosti Svetemu Duhu, kar pomeni, da je bilo vse, kar je na zemlji storil, izvrševanje Očetove volje. Kristjani smo s krstom sprejeli dolžnost in pravico, da v moči Svetega Duha uresničujemo Božjo voljo. Kakor Jezusa, tudi nas vodi pot v »Jeruzalem«, kjer nas čaka križ, ki bo dopolnil naše življenje. Vprašanje pa je ali smo ga pripravljeni brezkompromisno sprejeti?