»Jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal.« (Lk 3,16).

http://sl.radiovaticana.va/news/2015/01/10

»POVZPNI SE NA VISOKO GORO« (Iz 40,9)

Gora je v svetem pismu simbol Božje navzočnosti. Kdor ima izkušnje s planinarjenjem ve, da višje, ko se povzpne, bolje vidi prostranosti narave, ki jih nudi pogled z višine. »Povzpeti se na goro« v teološkem pomenu besede pomeni, imeti željo zbližati se z Bogom. Če zbliževanje z Bogom prevedemo v planinski jezik, pomeni, da bolj, ko puščamo Boga v svoje srce, bolj jasen pogled imamo nad svojim življenjem, saj ga vidimo takšnega, kakršen je. Praznik Jezusovega krsta nas zato opogumlja, saj Božji Sin stopa na pot naše življenjske realnosti. Jezus Kristus stoji v vrsti grešnikov zato, da bi bil eden izmed nas. K Janezu Krstniku so prihajali tisti, ki so iz srca obžalovali svoje grehe. Jezus s svojo držo pokaže, da prihaja med ljudi, da bi najprej izkazal sočutje z grešniki. Ne ostane pa samo pri sočutju, saj je njegov bistveni namen učlovečenja, da prevzame nase grehe vsega človeštva in jih s svojo smrtjo uniči na križu. Zakramentalno življenje, pomeni, da se želimo v vsej polnosti pridružiti odrešenju, ki ga svetu prinaša Jezus Kristus. Po veri in krstu smo postali Božji posinovljenci. Po zakramentu sprave obnavljamo porušeno Božje posinovljenje. Po zakramentu evharistije pa postajamo deležni hrane za večno življenje.