»On mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegove noge.« (1 Kor 15, 25)

http://cobra33.ednevnik.si/?w=malteski&page=2&thisy=2007&thism=12&thisd=

»LAČEN SEM BIL…« (Mt 25,35.42)

Zadnja nedelja v cerkvenem letu, ko obhajamo praznik Kristusa Kralja vesoljstva, postavlja pred nas podobo končne sodbe. Ob koncu časov, ko bomo zbrani vsi rodovi pred Jezusom Kristusom, bomo dokončno izvedeli, kakšna bo naša večnost. Na podlagi našega zemeljskega življenja bo dokončno zapečateno naše končno stanje: večno veselje pri Bogu ali večno pogubljenje v peklu. Evangeljski odlomek o vesoljni sodbi postavlja pred nas ogledalo in nas sprašuje ali je naša vera v Boga zgolj na ravni teoretičnih opredelitev ali pa živimo dejavno krščanstvo. Tudi, če je nekdo zaključil doktorat iz teoloških znanosti, mu le ta nič ne pomaga, če ne zna teorije preliti v prakso. Lahko pa je nekdo popoln nepoznavalec Boga, pa lahko v svojem življenju uresničuje poslanstvo ljubezni do bratov in sester, še posebej najbolj ubogih. Velika verjetnost je, da bomo kristjani ob vesoljni sodbi negativno presenečeni. Veliko takšnih, ki jih imamo v zemeljskem življenju za »žive svetnike«, bomo videli na poti v pogubljenje, po drugi strani pa bomo veliko takšnih, ki jih žigosamo za grešnike, videli na poti v večno veselje. Lahko si zastavimo vprašanje: »Kam bi sodnik Kristus postavil nas, če bi se naše življenje končalo zdaj?«