»Celotno stvarstvo vse do zdaj skupno vzdihuje in trpi porodne bolečine.« (Rim 8,22)

http://www.tol-muzej.si/slo/master.html

»TO JE GOSPOD, KI SMO GA ČAKALI.« (Iz 25,9)

Dan za praznikom vseh svetih je namenjen spominu vseh vernih rajnih. To so tisti, ki so že umrli niso pa še dosegli popolnega očiščenja, da bi lahko v polnosti živeli v nebeškem kraljestvu. Stanju, ki ga doživljajo ti pokojni, rečemo stanje očiščevanja v vicah. Bistvo praznika vseh svetih je v tem, da praznujemo s tistimi, ki so že umrli in dosegli popolno veselje v nebeškem kraljestvu. Ti nič več ne potrebujejo očiščenja, potrebujejo pa ga tisti, ki so v vicah. Za te je težava v tem, da sami sebi ne morejo več pomagati, pomagamo jim lahko izključno mi, ki še nismo zaključili zemeljskega življenja. Pomagamo jim lahko z daritvijo svete maše in molitvijo za rajne. V dneh, ko se še posebej spominjamo naših pokojnih, lahko sami sebe vprašamo ali smo pripravljeni prestopiti prag smrti in se soočiti z Bogom, ki nas bo sodil po tem, kako smo za časa življenja živeli v ljubezni. Bolj, kot je naše življenje usmerjeno v smeri, ki jo želi Bog, bolj ga čakamo s hrepenenjem. Če pa se z vsemi silami otepamo soočenja s smrtjo, pomeni, da je pot v našem življenju začrtana bolj po naši volji, kot pa po Božji. Že samo dejstvo naše minljivosti, je lahko opozorilo, da vzamemo življenje resno.