Ema Krška, (983 – 1045), god: 27. junij

Rodila naj bi se na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Čeprav je bila plemiškega rodu, se je počutila domačo med preprostimi in revnimi. Na rodbinskih posestih v Posavju in na Koroškem so bili podložniki večinoma Slovenci. Mlado Emo so starši poslali na nemški dvor, da bi se naučila uglajenega vedenja in, da bi se primerno izobrazila. Na dvoru je Ema srečala Vilijema, mejnega grofa Savinjske marke, svojega bodočega moža. Vilijem in Ema sta bila upravitelja precejšnjega dela sedanjega slovenskega ozemlja. Bila sta blaga in ljudem naklonjena zemljiška gospoda. Živela sta v skladnem zakonu, toda njuna družinska sreča je trajala malo časa. Imela sta dva sinova: Vilijema in Hartviga; slednji je umrl že v otroških letih. Potem je Ema izgubila še moža. Leta 1035 je v bojih za oblast med cesarjem in samopašnim velikašem Adalberonom padel še njen sin Vilijem. Ko je Ema ostala sama, se je odrekla vsemu in je začela velikodušno razdeljevati svoje imetje v korist ljudstva in Cerkve. Njeno največje delo je samostan benediktink v Krki na Koroškem.