EZEKIEL (+ 571 pr. Kr.), god: 10. april

Ezekiel je bil po poklicu duhovnik, kot njegov oče. Njegovo ime pomeni »močan je Bog«. Kot mlad duhovnik je opravljal službo v jeruzalemskem templju. Leta 597 pr. Kr. je s kraljem Joahinom prišel v babilonsko sužnost. Za preroka je bil poklican leta 593, deloval pa je vse do svoje smrti, leta 571. Ezekielovo preroško poslanstvo je mogoče deliti na dve obdobji: prvo obsega sedem let od leta 593, ko je bil poklican za preroka, do leta 586, ko je padel Jeruzalem; drugo pa čas po padcu svetega mesta do prerokove smrti. V prvem obdobju je napovedoval Božjo kazen zaradi malikovanja in nemoralnega življenja. Bil je neizprosen varuh Božjih zakonov. Ko so se njegove grozeče prerokbe uresničile, pa Ezekiel nastopa kot tolažnik nesrečnega ljudstva in v apokaliptičnih videnjih napoveduje odrešenje in vrnitev ljudstva iz sužnosti. Najbolj pomembno je njegovo videnje o kosteh, ki vstajajo in se oblikujejo v živo telo: to je podoba vstajenja judovskega ljudstva v novo svobodo, obenem pa tudi zametek vere v vstajenje od mrtvih. Ezekiel je umrl kot mučenec. Nekateri domnevajo, da so ga kamnali, drugi pa, da je bil razčetverjen.