FRANČIŠEK KSAVERIJ (1506 – 1552), god: 3. december

Mlademu profesorju filozofije, Špancu Frančišku Ksaveriju, je srečanje z Ignacijem Loyolskim povsem obrnilo življenjsko pot. Pustil je iskanje lastne slave in je svoje talente dal na razpolago Bogu. Odpovedal se je profesuri, zapustil Evropo in postal misijonar, največji v zgodovini Cerkve. Skupaj s Terezijo iz Lisieuxa ga častimo kot zavetnika misijonarjev. Ignacij Loyolski, utanovitelj jezuitov, mu je pogosto ponavljal Jezusove besede: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« (Lk 9, 25) Kakor je bil prej predan knjigam in študiju, se je brez polovičarstva predal Kristusu. Leta 1540, ko je bil jezuitski red že potrjen, Frančišek pa že duhovnik, je portugalski dvor prosil papeža, da bi poslal šest misijonarjev v jugovzhodno Azijo. Papež je poslal jezuite, ki jih je vodil Frančišek Ksaverij. Ko je prispel tja, ga je čakalo strašno razočaranje. Videl je, da se Portugalci obnašajo ne samo nekrščansko, ampak tudi nečloveško. Zato je najprej začel spreobračati nje, potem pa je začel z misijonarskim delom med domačini. Znal se je vživeti v njihovo miselnost, naučil se je njihovega jezika. K njim je prišel kot služabnik, zato so se mu zaupali.