JANEZ OD KRIŽA (1542–1591), god: 14. december

Janez je imel zelo revno in trdo mladost. Mati, ki je ostala sama s tremi otroki, ga je želela čim prej spraviti do kruha in je fantiča dala za vajenca pri raznih obrtnikih, kjer pa se ni obnesel. Dobro se je znašel med bolniki v neki zasebni bolnišnici, kjer se je tako izkazal, da mu je gospodar omogočil šolanje. Po ovinkih ga je Bog pripeljal tja, kjer ga je hotel imeti. V sebi je čutil klic, da se mora ves posvetiti molitvi in kontemplaciji, zato je leta 1563 vstopil v karmeličanski red. Štiri leta kasneje je bil posvečen v duhovnika. Bolelo ga je, ker se je v karmeličanski red vtihotapil posvetni duh, da se je oddaljil od prvotnih pravil in ostrosti. Ob zgledu Terezije Avilske se je lotil prenove reda. Vsi redovniki so sprejeli novo redovno ime, da že na zunaj pokažejo, da se začenja novo življenje. Janez si je izbral ime Janez od Križa. Tisti karmeličani, ki so že prej živeli posvetno, so šli tako daleč, da so Janeza vrgli v umazano samostansko ječo in ga na vse načine poniževali, on pa je ostal popolnoma miren. Zadnja leta je preživel v samostanu Ubeda, kjer je imel oblastnega predstojnika. Njegovo hudobijo je Janez vračal z dobroto. Uresničeval je svoje načelo: »Kjer ni ljubezni, jo vnesite, pa boste živeli v ljubezni.«