MAKSIM EMONSKI, (+ okoli 396), god: 29. maj

O tem svetniku imamo le malo zanesljivih zgodovinskih poročil. Ime emonskega škofa Maksima lahko zasledimo med udeleženci pokrajinskega koncila v Ogleju leta 381. Na koncilu so zaslišali dva škofa, ki nista hotela zavreči arijanske vere, zato so ju odstavili. Njegovo svetništvo potrjujejo razna posredna poročila. Znano je, da je imela Emona za časa škofa Maksima zelo razvito pobožnost. Mesto je imelo družbo asketov in Bogu posvečenih devic, ki so se na pobudo sv. Atanazija razvile samo v največjih zahodnih verskih svetiščih, npr. v Rimu, Milanu in Ogleju. Druga posredna priča je leta 1969 odkrita emonska bazilika, ki dokazuje razvito bogoslužje v času tega škofa ali malo pozneje. Če bazilike ni gradil on sam, pa je gotovo zanjo pripravil vse potrebno. Vse, kar vemo o emonski krščanski občini, govori v prid svetništvu škofa Maksima. Napis v ljubljanski stolnici trdi, da je bil Maksim mučenec, vendar o tem ni trdnih poročil.